Čez 100 ali 500 let bodo znali kolišča bistveno bolje ohraniti in raziskati, kot znamo to danes. To je del odgovora vodje izkopavanj koliščarske naselbine na Špici Irene Šinkovec na očitke, da najdišča niso dobro zaščitili in da njegovo ponovno zakopavanje ni smiselno. Predvsem gre za odziv na očitke arhitektov Milana Kovača in Petra Kerševana, ki sta pripravila projekt zavarovanja in prezentacije koliščarske naselbine in situ, izvajalci izkopavanj pa predvidevajo zasutje kolišča. Kovač, ki je avtor sistema zaščite arheoloških najdb in situ in ki se je z zašščito spomenikov ukvarjal v Egiptu, Italiji, Indiji in na Kitajskem, meni, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) dovolil uničenje kolišča, ni pa dovolil njegove zaščite in predstavitve.
Kolišče ostaja nedotaknjeno
Irena Šinkovec iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki vodi izkopavanja, je povedala, da mora upoštevati smernice dela, ki jih dajeta ZVKDS in ministrstvo za kulturo. Glede zakopavanja najdbišča, ki so ga v resnici odkopali le na površini 500 kvadratnih metrov, medtem ko je celotna površina 5.000 kvadratnih metrov, je še povedala: "Vsi koli ostajajo spodaj nepoškodovani oziroma nedotaknjeni, v kulturni plasti nad spodnjo plastjo, kjer so močno degradirani, ker so bili izsušeni že v fazi Grubarja, pa so jih požagali, odstranili in od vsakega vzeli vzorec za dendrologijo." Dodala je še, da bodo ostalo ponovno zakopali. Po njenih besedah namreč "moker les ne vzdrži, saj se, ko enkrat pride zraven kisik, njegov razpad zelo hitro začne". Čez mnogo let pa bo morda obstajala tehnologija za dolgoročno ohranjanje vlažnega lesa.
Kovač se s tem mnenjem ne strinja. Pravi, da tako slovenska kot tudi tuja strokovna javnost soglašata z njim, da bi bilo najdišče po njegovi metodi mogoče zaščititi in predstaviti, zato je zanj zasutje najdišča "čisti vandalizem, za katerega ni opravičila".