Izhajamo iz nedoločne oblike. Foto: MMC RTV SLO
Izhajamo iz nedoločne oblike. Foto: MMC RTV SLO
Da dobimo določno obliko, nedoločni dodamo končnico -i. Foto: MMC RTV SLO
Opazne razlike med določno in nedoločno obliko nahajamo pri pridevnikih velik in majhen. Foto: MMC RTV SLO
Še nekaj primerov ... Foto: MMC RTV SLO
Včasih se znajdemo v dvomu, ali gre za lastnostni ali vrstni pridevnik. Foto: MMC RTV SLO
Dvom si lahko pomagamo razrešiti s takšnimi primeri. Foto: MMC RTV SLO

Na primer ob besedi drevo si bo kdo predstavljal velik puhasti hrast, drugi japonski javor, tretji majhno smreko, ki jo ima babica, četrti pa Vojnovićevo figo. Mi jih danes ne bomo izpuščali, ampak se vračamo k njihovim oblikam.

O določni obliki lastnostnega pridevnika (veseli), po kateri se vprašamo kateri, smo že pisali, sicer pa uporabljamo nedoločno obliko (vesel), po kateri se vprašamo kakšen in jo bomo pogledali danes.

Nedoločna oblika lastnostnega pridevnika

Letos smo v jezikovnem spletovalcu pripravili kviz, s katerim lahko preverite svoje znanje. Najdete ga na dnu članka.

Ob prvi omembi
Gre za osnovno obliko lastnostnega pridevnika (brez končnega -i), ki jo uporabljamo v nasprotnih primerih kot določno. Torej, ko kaj ni točno določeno, znano (Na ulici stoji zanimiv glasbenik – pač eden) oziroma nekaj omenimo prvič (Na oder sta stopila zasanjan violinist in sproščen Nick Cave ...), pri naslednji omembi sledi določna oblika (Zasanjani glasbenik si je violinski lok zataknil za suknjič).

Pridevnik v vlogi povedkovega določila
Tudi v povedkovem določilu moramo uporabiti nedoločno obliko (Koncert je bil odličen. Tomaž je vesel. Njen obraz je lep.)

Za zaimkom vsak in ves
Za zaimek ves velja, da za njim stoji pridevnik z določno obliko (Ves ljubi dan je igral kitaro). A če ves pomeni »popolnoma, povsem«, uporabimo nedoločno obliko (ves skuštran je plesal po odru, ves premražen je čakal pred vhodom). Nedoločna oblika je nujna tudi za zaimkom vsak (Vsak dober glasbenik se prilagodi akustiki dvorane).

Vrstni pridevniki
Po vrstnih pridevnikih se vprašamo z vprašalnico kateri, imajo pa določno obliko, zato pri njih nimamo večjih težav z izbiro končnice (pralni stroj, rumeni karton, črni pas, slovenski jezik, literarni kritik, prenosni računalnik, zeleni čaj).

Težave pa nam povzroča ločevanje vrstnih pridevnikov od določne oblike lastnostnih pridevnikov, saj je pomemben predvsem kontekst.

Srečen ali srečni dan
Gre za vrsto ali lastnost dneva? Če je danes vaš srečni dan, je to posebna kategorija dneva, podobno kot rojstni dan. Imam ga vsako leto, le točnega datuma ne poznam, ker me vsako leto obišče nenapovedano, tako nimam niti časa, da bi ohladila pivo. Sicer pa je tudi dan, ko prejmem plačilo, precej srečen. V prvem primeru gre za t. i. vrsto dneva, kot razberemo iz konteksta. V drugem pa za povedkovo določilo, kjer je možna le nedoločna oblika.

Ciničen ali cinični človek?
Cinični
Marko (vrstni) je prijatelj, ki je znan po svoji ciničnosti, zaradi katere je dobil to ime. Sicer je bil kdaj tudi Matic ciničen (lastnostni), a res izjemoma. V prvem primeru se vprašamo kateri in gre za osebo, ki je znana po tej lastnosti, zato pridevnik rabimo vrstno. V drugem gre ponovno za povedkovo določilo, zato je možna le nedoločna oblika.

Pralni ali pralen vzglavnik? Kratek ali kratki stik?
V pralni stroj (vrstni) smo dali pralni prašek (vrstni) in oprali pralen vzglavnik (lastnostni). Pralni vzglavnik se je nato skrčil. V prvih dveh primerih gre za vrstnost, vprašamo se kateri. Tretji primer pa ne spada v neko "deklarirano" skupino vzglavnikov (kot denimo anatomski vzglavnik), saj za zdaj še ne obstaja takšna vrsta vzglavnikov. Gre za lastnost, po kateri se vprašamo kakšen vzglavnik. Ker pa je ta vzglavnik nato omenjen drugič in je s tem bralcu že znan, dobi lastnostni pridevnik določno obliko.

Kratki stik (vrstni) je trajal kratek čas (lastnostni) in pri prisotnih povzročil kratek molk (lastnostni). Kratki stik je vrsta stika, vprašamo se kateri stik, izraz se uporablja na področju elektrotehnike, besedno zvezo pa uporabljamo tudi preneseno (med njima je prišlo do kratkega stika). Pridevnik kratek je rabljen kot lastnost, vprašamo se kakšen molk, saj ne poznamo več vrst molka. Podobne stalne besedne (pridevniki so rabljeni vrstno), kot je kratki stik, so: sladka voda (dejansko ni sladka, ne gre za lastnost, temveč poimenovanje za vrsto vode), enako belo vino in bela tehnika.

Želite beli ali črni kruh?
Vrnimo se h kruhu. Če vas kdo sprašuje po vrsti kruha, bo rekel: Kateri kruh želite? Želim belega, ne črnega. Pri tovrstnih primerih, ko izpustite samostalnik, ne smemo pozabiti, da v odgovoru ne uporabimo navadnega tožilnika (beli). Tukaj je pridevnik po obliki enak rodilniku.

Kdo je kriminalen in kdo kriminalni delavec?
Kriminalen
delavec podjetja je v prostem času rad prebiral kriminalni roman. Ko je sam zakrivil kriminalno dejanje, ga je odkril kriminalni agent. Po prvem pridevniku se vprašamo kakšen in ima pomen zelo slab, nesprejemljiv človek. Pri primeru kriminalni roman pa gre za vrsto s pomenom, 'ki obravnava kriminal'. Vprašamo se kateri. Kateri je tudi vprašalnica za primer kriminalni agent, gre za vrstnost s pomenom, 'ki se ukvarja s kriminalom'.

Za konec še anekdota o norveškem pisatelju Peru Pettersonu in pridevnikih. Ko je pisatelj leta 2013 obiskal Maribor, kjer je govoril o svojem romanu Konje krast, ga je dijakinja vprašala, kakšen pomen imajo barve v njegovem romanu (Nad drevesi ob jezeru je rdeča svetloba; zlati rez čez dolino; sonce je zdaj bolj rumeno; sonce je čisto belo sijalo). Pisatelj se je nasmehnil in rekel, da nimajo pomena, saj tam, od koder prihaja, pač vidiš veliko narave, neba in tudi svetlobe v različnih odtenkih. Glavna oseba tega romana se morda ne bi popolnoma strinjala. Če ste pozorni, odgovor najdete v romanu (Konje krast 2012: 183). Izvedeli boste, da je barve naenkrat videl drugače, tik pred tem pa tudi, zakaj.

Za kviz kliknite tu.