Že 16-letni je Thomas, ki se je rodil v kraju Swansea, delal kot novinar časopisa South Wales Evening Post, leta 1934 pa se je preselil v London. Med drugo svetovno vojno je pisal scenarije za dokumentarne filme. Živel je bohemsko življenje v pomanjkanju.

Bogata domišljija, slikovit jezik
V Thomasovih stihih je zaznati sledi simbolizma, opisujejo ga kot ustvarjalca z bogato domišljijo, ki je uporabljal slikovit, metaforični jezik. Pisal je o naravi, ljubezni, smrti in otroštvu, ki ga je povzdignil v podobo nepokvarjenega idiličnega sveta, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.

Med njegova glavna dela spadajo pesniške zbirke Twenty-Five Poems (Petindvajset pesmi) iz leta 1936, Deaths and Entrances (Smrti in vhodi) iz leta 1946 ter radijska igra Under Milk Wood (Pod mlečnim gozdom) iz leta 1954. Leta 1940 je izdal tudi zbirko avtobiografske kratke proze, naslovljeno A Portrait of the Artist as a Young Dog (Portret umetnika kot mladega psa), še navaja leksikon.

Pot v pogubo
Dylan Thomas je bil priljubljen pesnik že v času življenja, a se ga je v zadnjih letih, ko je živel v New Yorku, kjer je pri komaj 39 letih tudi umrl, prijel sloves "razbijaškega, pijanega in pogubljenega poeta". Popivala sta skupaj z ženo Caitlin Macnamara, plesalko irskega rodu, njun zakon je bil izjemno buren in poln nezvestobe, a sta bila skupaj vse do Thomasovega prezgodnjega konca leta 1953.

Caitlin, ki je Thomasu rodila dva sinova in eno hčer, ga je preživela za več kot štiri desetletja, umrla je leta 1994 na Siciliji, kamor se je zatekla že kmalu po moževi smrti. Svoje življenje je popisala v knjigi Leftover Life to Kill, v kateri je v središče postavila odločitev vdove za pobeg nekam daleč, kjer si omisli mlajšega ljubimca in se še naprej vdaja alkoholu.