Okrogli dve stoletji od njegovega rojstva bodo proslavili z različnimi prireditvami v Veliki Britaniji, ZDA, Ukrajini, Zimbabveju, Etiopiji, državah Južne Amerike in v Šrilanki.

Charles Dickens (1812-1870) se je rodil v bližini pristaniškega mesta Portsmouth očetu uradniku v vojni mornarici in materi gospodinji. Družina z osmimi otroki se je borila z revščino, zato je kot 12-letnik po selitvi v London zapustil šolo in se zaposlil v proizvodnji loščila za čevlje.

Od revščine do slave
Pozneje je nadaljeval šolanje, se zaposlil v odvetniški pisarni, sestavljal novice za časnike, poročal iz parlamenta in pisal kratko prozo. Na podlagi izkušnje otroškega dela v nečloveških razmerah je zapisal zgodbe o človeških razmerjih in hrbtni plati industrijske revolucije, zmehčane s sočutjem in začinjene z ironijo.

Zaslovel je leta 1837 z romanom Pickwickovci. Sledilo je več kot ducat romanov, literarno zvezdništvo, težko pričakovani natisi in množično obiskana avtorska branja tako na Otoku in stari celini kot na severnoameriški celini.

V Veliki Britaniji so letošnje leto razglasili za Dickensovo leto, že lani pa je Britanska kraljeva kovnica izdala kovanec z njegovim portretom, sestavljenim iz naslovov njegovih izbranih del. British Council v letošnjem letu organizira prireditve v 50 državah, ob obeleževanju pričujoče obletnice je Dickensu posvetil tudi spletni portal.

Magnum opus: David Copperfield
Njegovi romani, med njimi Oliver Twist in Veliko pričakovanje, so bili prirejeni za odrske deske, TV-zaslone in velika platna po vsem svetu. Za vrhunec njegovega romanopisja pa velja David Copperfield (1850), zasnovan na lastnem izkustvu, pregnetenem po načelih sentimentalnega in humorno-grotesknega realizma.

"In zdaj, ko svoje delo zaključujem, čeprav me mika, da bi se še mudil pri njem, ti obrazi izginjajo ... Sveča mi pojema in pisal sem pozno v noč; a drago bitje, brez katerega ne bi bilo nič, mi dela druščino," je v prevodu Otona Župančiča zapisal v omenjeni roman.

Dickensa, pokopanega leta 1870 z državniškimi častmi v Westminstrski opatiji, so slovenili tudi Mira Mihelič, Izidor Cankar, Janko Moder in Branko Gradišnik.