V okviru niza dogodkov bodo med drugim s tema članoma mariborske peterice spregovorili o pomenu knjig in knjižnic, z nekaterimi drugimi sogovorniki pa tudi, kakšna je v spreminjajočih se časih prihodnost knjižničnih zgradb.

Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) je osrednja univerzitetna knjižnica mariborske univerze, hkrati pa tudi varuje kulturno dediščino in domoznansko dokumentacijo Maribora in širše regije. Med drugim se ponaša z Avstrijsko čitalnico, ki je edina takšna v Sloveniji, in Maistrovo knjižnico, ki je bila pred dnevi razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Pod streho namensko zgrajene zgradbe
Današnji UKM so ustanovili leta 1903 in je sprva deloval pod imenom Knjižnica Zgodovinskega društva za Spodnjo Štajersko, nato Študijska knjižnica, pozneje pa še kot Visokošolska študijska knjižnica v Mariboru. Od leta 1975 se je že pod današnjim imenom selila po različnih lokacijah. Zadnja selitev iz Prešernove ulice, kjer je domovala od leta 1952, je bila torej na današnjo lokacijo, in sicer v zgradbo, ki je bila namensko zgrajena za knjižnico.

Prizadevanja za njeno preselitev na današnjo lokacijo so se začela že sredi 70. let 20. stoletja. Po navedbah UKM-ja so ta prizadevanja temeljila na premišljenem načrtovanju knjižničarjev, zlasti tedanjega ravnatelja Bruna Hartmana, ki je v danih okoliščinah znal povezati vse potrebne dejavnike, da je v začetku 80. let stekla priprava območja bodoče gradnje, v drugi polovici 80-ih pa gradnja sama. Slovesno odprtje nove knjižnice je bilo 25. novembra 1988.

Knjige so se selile po "živi verigi"
Selitev je trajala le dober mesec in je veljala za velik podvig. Simbolno jo je zaznamovala v spomin Mariborčanov globoko usidrana "živa veriga", v kateri so knjižničarji, meščani, politiki, profesorji, študenti, dijaki in drugi 4. oktobra 1988 iz rok v roke skozi večji del starega mestnega jedra prenesli del knjižničnega fonda s Prešernove v Gospejno ulico.

Dogodki, namenjeni strokovni in laični javnosti
V UKM-ju danes organizirajo več prosto dostopnih dogodkov, ki so namenjeni tako strokovni kot laični javnosti. V Glazerjevi dvorani bosta dve strokovni omizji o knjižničnih zgradbah. Prvega bo moderiral Franci Pivec, ki se bo z Bernardom Rajhom, Ireno Sapač in Zdenko Petermanec pogovarjal o okoliščinah, povezanih z gradnjo in preselitvijo knjižnice, ter njenem razvoju v 30 letih.

Drugo omizje bo povezovala Dunja Legat, ki bo Marušo Zorec, Uroša Lobnika in Franca Trčka spodbudila k razmišljanjem o prihodnosti knjižničnih zgradb v spreminjajočih se paradigmah življenja, izobraževanja in pretoka informacij.

Ob 13. uri bo voden ogled, ob 16. uri pa se bosta o pomenu knjig in knjižnic v Glazerjevi dvorani pogovarjala Prešernova nagrajenca Brvar in Partljič, oba tesno povezana s to knjižnico. Zaznamovanje obletnice se bo končalo s koncertom Roka Vilčnika in skupine Simpatico, ki se bo začel ob 19. uri.