Maurerjeva, ki je okroglo obletnico praznovala v sredo, je na današnji novinarski predstavitvi spregovorila o vojni, "ki nima kaj z otroki, razen da jih pobije", in političnih voditeljih z odrešeniškim sindromom, ki mislijo, da lahko rešijo in posedujejo svet. Zlato-svilnati ponatis pesmi Neže Maurer je napoved nove zbirke Zrno.
Neža Maurer je knjigo pesmi Litanije za mir, ki jo je prvič izdala leta 1991 v samozaložbi, ob njenem ponatisu kljub kritičnemu tonu pesmi označila za optimistično in v šali razložila, da je pozitivno to, da je njena avtorica še vedno živa in ker "domišljija lahko reši tiste, ki se utapljajo v pomanjkanju denarja". Protivojne pesmi v knjigi je pesnica pisala med pripravljanjem slovenske osamosvojitvene vojne, ko je vse, kar je kot otrok doživela med vojno, privrelo na dan in se združilo z novimi bolečinami.

Več kot 25 let sodne bitke za Alamut
Direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik je ob slovesnem dogodku naznanil tudi, da je založbi skupaj s sinom pisatelja Vladimirja Bartola uspelo pridobiti mednarodne avtorske pravice – tudi filmske - za roman Alamut. Založniške pravice za Zahodno Evropo, ZDA in preostale trge ter svetovne filmske pravice ima francoska založba Phebus že od leta 1988, ko je roman Alamut izšel v Franciji ter bil nato preveden v številne jezike. Izšli so tudi nelicenčni prevodi v Egiptu, Libanonu in Iranu, je še pojasnil Zavrtanik.
Bojan Bartol, sin pisatelja Vladimirja Bartola, je razložil, da je bitka za avtorske pravice na francoskih sodiščih trajala več kot 25 let. Prizadevanje Založbe Sanje za pridobitev mednarodnih avtorskih pravic je bil velik finančni zalogaj, a izbojevali so si mednarodne, tudi filmske, avtorske pravice. Za ekranizacijo romana so se zanimali številni uveljavljeni domači in tuji režiserji, a Zavrtanik si želi, da bi film posnel nekdo, ki je domač z dogajalnim prostorom romana, Iranom, in islamom kot vero.