Peter Ustinov v Umoru na Nilu. Zgodba je postavljena v bližino vode, torej ... Foto:
Peter Ustinov v Umoru na Nilu. Zgodba je postavljena v bližino vode, torej ... Foto:
"Ne strinjam se s tem, da je nuja mati iznajdljivosti - iznajdljivost po mojem mnenju izvira neposredno iz brezdelnosti, mogoče celo lenobe. Da bi si prihranili težave." Foto: Wikipedia
Agatha Christie v hotelu Lev ob obisku v Sloveniji leta 1967
Agatha Christie v hotelu Lev ob obisku v Sloveniji leta 1967. Foto: www.muzej-nz.si

Televizijska postaja Drama je v čast rojstnega dneva najbolje prodajane romanopiske na svetu zbrala ekipo, ki naj bi pazljivo preučila njene romane in v njih poskušala najti kakšen vzorec.

Pod drobnogled so vzeli 27 knjig (od 83, kolikor jih je izšlo v njenem življenju), med njimi tudi uspešnice, kot sta Smrt na Nilu in Umor na Orient Ekspresu. Izkazalo je, da največjo vlogo igrajo podatki, kje se zgodba odvija, katero je glavno prevozno sredstvo in kako je žrtev umrla.

V podeželskih hišicah morijo ženske ...
Statistika je pokazala zanimive trende: če je v romanu žrtev zadavljena, je bolj verjetno, da je morilec moški (ali pa moški z žensko pomočnico). Ampak če je dogajanje, po drugi plati, postavljeno na podeželsko posestvo, je kar 75-odstotna verjetnost, da se bo na koncu ženska izkazala za morilko. Ženske ponavadi razkrinkajo s pomočjo kakega gospodinjskega pripomočka, medtem ko moškim na sled pridejo s pomočjo informacij in logike.

Eden od članov strokovne ekipe, Dominique Jeannerod z Univerze v Belfastu, povzema: "Zbirali smo podatke o številu omemb storilca na vsako poglavje, omembe prevoznih sredstev in druge reference, ki imajo opravka s ključnimi elementi vsakega romana. Ko smo podatke uredili po letnici, detektivu, spolu storilca, motivu za umor in načinu smrti, smo ugotovili določen vzorec."

(Podzavestno?) bolj nastrojena proti ženskam
Osredotočili so se tudi na čustveno zaznamovanost odlomka, v katerem se storilec v romanu prvič pojavi; pri tem je pomagal računalniški program za analizo čustev Semantria, ki je pokazal vzorce besed in njihov izbor, ko beseda teče o storilcu. "Opazili smo, da ima avtorica bolj negativen odnos, kadar je storilka ženska, in večkrat nevtralen ali pozitiven odnos, če je storilec moški."

Na spol storilca seveda kaže tudi način umora in celo to, kateri detektiv je zadolžen za raziskavo. Če je to Hercule Poirot, in je bila žrtev zabodena, bo morilec pogosteje omenjan na začetku romana. Če pa primer raziskuje Jane Marple, in je bil vzrok za umor denar (ali pa ljubezenska afera), se bo morilec večkrat pojavil v drugi polovici knjige.

Oh, vedno je kriv mož
Analitik podatkov Brett Jacob pravi še: "S stališča bralca je storilca najlažje identificirati, če se osredotoči na ključne lastnosti romana. Med njimi je odnos med žrtvijo in morilcem - v večini gre za krvno sorodstvo ali zakonskega partnerja - in prevozno sredstvo, ki se v zgodbi največ uporablja - Če smo na kopnem (v avtu ali na vlaku), gre največkrat za žensko, v zraku ali na vodi pa za moškega."