To poglavje Alme Karlin odstira razstava Peš po domačih krajih: popotni dnevniki Alme M. Karlin 1934–1936, ki so jo ta teden odprli na celjskem Krekovem trgu.

Kot je ob razstavi zapisala ena od kustosinj Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje, je leta 2021 Rokopisni oddelek NUK-a pridobil tri tipkopisne zvezke popotnih dnevnikov Alme Karlin (1889–1950) z njenih potepanj po domačih krajih, ki ga spremlja tudi fotografski album. V nemškem jeziku so pravkar izšli v celovški založbi Drava, prihodnji mesec pa jih bo Celjska Mohorjeva družba izdala še v slovenščini. Potopise je prevedla Jerneja Jezernik.

Almo Karlin spremljamo tokrat v domačih krajih, ki so ji bili seveda dobro poznani. Peš ali s skromnimi prevoznimi sredstvi jih je prepotovala v 30. letih 20. stoletja. Na poti je bila redko sama, večinoma pa v družbi prijateljev ali katerega od njenih treh psov. Prehodila je skoraj vso Slovenijo, nekaj malega pa se je potepala tudi po sosednjih pokrajinah, ob tem nastali zapisi pa so danes dragocen vir za spoznavanje krajev in ljudi, ki so tam živeli pred slabim stoletjem.

V Osrednji knjižnici Celje so se odločili, da Almine popotne dnevnike, ki obsegajo bogato besedilno in slikovno gradivo, predstavijo širši javnosti v obliki zunanje razstave. To so pripravili v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, Celjsko Mohorjevo družbo, Muzejem novejše zgodovine Celje, Zavodom Celeia Celje, Pokrajinskim muzejem Celje in Zgodovinskim arhivom Celje. Razstava je rezultat sodelovanja med soavtoricami Alenko Hren Medved iz Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, Marijo Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje in Jernejo Jezernik, prevajalko in poznavalko del Alme Karlin.
Razstava temelji na originalnem slikovnem gradivu iz Alminih popotnih dnevnikov, ki so ga ponekod obogatili še s fotografskim gradivom iz Osrednje knjižnice Celje in drugih celjskih ustanov. Slikovno gradivo spremljajo citati in Almine ilustracije flore iz popotnih dnevnikov.

Almino zgodbo predstavljajo v treh zaokroženih sklopih: v prvem je predstavljeno Celje z njegovo širšo okolico, nato vodi gledalce pot v Laško in Rimske Toplice ter naprej v Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino. Pot nato zanese v Virštanj in na grad Pišece. Alma Karlin je rada bivala tudi na Trški gori pri Krškem in odhajala na počitnice na Gorenjsko. Pot pa jo je zanesla tudi prek meja, v Hrvaško Zagorje in Opatijo ter v Salzkammergut v Avstrijo.

Trojezično razstavo (besedila so v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku) spremlja zgibanka, ki popelje po Alminih sledeh v Celju. V njej pa lahko obiskovalci prek različnih doživetij spoznajo življenje in delo Alme Karlin.

Razstava bo na ogled do 31. avgusta.