Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zoran Predin je roman Brezmadežna dokončal v koronskem letu 2020, sredi splošnega občutka udejanjene distopije.
Prvi dan Frankfurtskega knjižnega sejma je po Žižkovem govoru minil v znaku strokovnih razprav v slovenskem paviljonu, kjer so med drugim predstavili Ljubljanski manifest. "Knjige nam prinesejo nekaj, česar nam zasloni ne," je ponovil Miha Kovač.
Začeli so se Jenkovi dnevi, posvečeni pesniku in pisatelju Simonu Jenku, ki ga uvrščamo med najvplivnejše slovenske pesniške glasove, četudi je za življenja izdal le eno pesniško zbirko. Dogajanje bo sklenil tradicionalni Pohod po poti Jeprškega učitelja.
"V trenutku, ko človek omeni, da je treba analizirati kompleksno ozadje situacije, je praviloma obtožen opravičevanja ali podpiranja Hamasovega terorizma," je med drugim v govoru na Frankfurtskem knjižnem sejmu dejal Slavoj Žižek. In ni se motil.
Za enega največjih bošnjaških pesnikov 20. stoletja Mehmedalijo Maka Dizdarja je značilno, da je v pesmih združeval vpliv bosanske krščanske kulture, islamskega misticizma in bogomilskega izročila srednjeveške Bosne.
Malezijsko ministrstvo za šolstvo je odpovedalo predvideno sodelovanje države na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je s slovesnostjo ob odprtju začel danes. Kot razlog navajajo proizraelsko stališče organizatorjev do vojne med Izraelaom in Hamasom.
Sejem, na katerem je Slovenija častna gostja, bi lahko za nekatere slovenske avtorje pomenil preboj na svetovni trg. Aleksander Čobec največje možnosti pripisuje Dragu Jančarju in Goranu Vojnoviću.
Adamičeva Moja Amerika je v izvirniku izšla v eni, več kot 700 strani obsežni knjigi, v slovenskem prevodu smo jo dobili v dveh delih; oba se nanašata na njegovo najplodnejše obdobje med 1928 in 1938.
Začel se je 75. Frankfurtski knjižni sejem, letos v znamenju slovenskega častnega gostovanja. Sejem je odprla predsednica Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru poudarila vlogo branja pri razvoju kritične misli. Del občinstva je razburil govor Slavoja Žižka.
Današnji dan je minil tudi v znamenju slovarjev – prav danes zato, ker se je 16. oktobra leta 1758 rodil ameriški pisec slovarjev Noah Webster. V Sloveniji ga letos zaznamujemo petič po vrsti, dogodki pa bodo potekali vse do srede.
Dneve pred začetkom Frankfurtskega knjižnega sejma razburjajo spremembe programa v podporo Izraelu. “Knjižni sejem bi moral biti prostor za debate – in ne za njihovo zadušitev,” dogajanje komentirajo v berlinskem PEN-u. Vrstijo se številni javni odzivi.
"Če najdeš pravo besedo ali pravi predmet, bo prenesel salto mortale, ki ga narediš kot pesnik ali kot likovni umetnik. Če tega ni, pa vse razpade in ni uporabno," o svojem pisanju pravi Otto Tolnai, ki je že dolgo povezan tudi s Slovenijo.
Društvo založnikov Združenih arabskih emiratov je odpovedalo sodelovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, katerega direktor je Hamasov napad označil za "barbarsko teroristično vojno proti Izraelu" in napovedal več prostora za judovske glasove na sejmu.
Še vedno je na Arsovih spletnih straneh dosegljiv literarni nokturno z odlomkom iz romana letošnjega prejemnika Nobelove nagrade za književnost Jona Fosseja Melanholija, pa tudi Italu Calvinu je ob stoti obletnici rojstva posvečene kar nekaj pozornosti.
Nagrado Fabjana Hafnerja za najboljši prevod zadnjih treh let iz slovenskega v nemški jezik bo prejel Ludwig Hartinger za prevod pesmi Srečka Kosovela, združenih v zbirki Mein Gedicht ist mein Gesicht: Invention einer orphischen Landschaft.
Slovenski PEN je v javnem pismu slovensko vlado pozval, naj Izrael posvari pred " kaznovalnim pohodom v Gazo". Vlado opozarja tudi, da z "izjavami brezrezervne podpore Izraelu prispeva k zaostrovanju tega mednarodnega konflikta".
"Nisem vedela, kako naj izdam knjigo o sebi, o toliko osebnih stvareh, o prepirih z družino in da hkrati nikomur, ki je omenjen v knjigi, ne škodim," je o svoji zagati dejala Lale Gül, nizozemska pisateljica turških korenin in avtorica romana Živela bom.
"Besedo oprosti je Mira imela najraje, a jo je slišala premalokrat," je o svoji ženi dejal režiser Goran Gajić. Mira Furlan je umrla predlani v Los Angelesu, njena avtobiografija je v slovenščini izšla junija, v pripravi je že ponatis.
Umrla je ameriška pesnica Louise Glück, ki je leta 2020 dobila Nobelovo nagrado za književnost. Stara je bila 80 let.
V okviru retrospektive Živojina Pavlovića je bil na ogled digitalno obnovljen film Nasvidenje v naslednji vojni, posnet po knjigi Vitomila Zupana Menuet za kitaro. Eden naših osrednjih romanov o drugi svetovni vojni je zdaj doživel ponatis pri Beletrini.
Neveljaven email naslov
