Vse skupaj je tako, kot če bi vrata galske vasi na široko odprli rimskemu imperiju.
V nevarnosti je izjemno delo, ki je del naše narodne dediščine.
Sylvie Uderzo meni, da so francoski založniki s pogodbo, katere sestavljanje je očitno vodil le pohlep po čim večjem dobičku, "izdali duha neukrotljivega galskega bojevnika". Uderzova se boji, da bodo zgodbe, ki jih bodo po smrti njenega očeta ustvarjali za zdaj še neznani ustvarjalci, občutno slabše kakovosti kot delo, ki sta ga v petdesetih začela risar Albert Uderzo in prvi avtor besedil, leta 1977 umrli René Goscinny. Vendar se Sylvie ne bo predala; gospa, ki je prepričana, da so njenega očeta prebrisano pregovorili v jalovo kupčijo, se je po poročanju časopisa The Independent sočno izrazila: "Vstopam v obrambni boj proti verjetno najhujšim Asterixovim sovražnikom - finančnikom in industrialcem."
Pred drugim padcem kakovosti?Tokratno razmišljanje o ohranjanju kakovosti stri pov o malem Asterixu in njegovih kameradih iz galske vasi, ki ob pomoči Getafixovega magičnega napoja svojo malo deželo odločno branijo pred nadutimi Rimljani, ni prvo. Med ljubitelji stripov v Asterixu namreč ni tako zelo malo tistih, ki na Uderzovo pisateljsko delo ne dajo kaj dosti in zatrjujejo, da so pravi Asterixi le tisti, ki jih je napisal Goscinny. Uderzu seveda priznavajo risarsko virtuoznost, vendar pa menijo, da so njegove zgodbe veliko bolj puhle in nezabavne kot pa prvih 24 zvezkov z Goscinnyjevim podpisom.
To naj bi bilo opazno že na prvi pogled oziroma ob pogledu na naslove. Goscinnyjeve zgodbe so namreč ohranjale pravo mero realističnosti oziroma so bile zabavne parafraze resničnega življenja Galcev in Starih Rimljanov, in ravno to jim je dajalo čar. Niso potrebovale letečih preprog, neverjetnih popotovanj, navdih za katere so filmi o Jamesu Bondu, ali celo obiskovalcev iz vesolja. Morda tudi zavedanje Alberta Uderza, da njegovo pisateljsko delo ne dosega Goscinnyjeve perfekcije, botruje njegovi odločitvi, da hčerkinih besednih eskapad in sploh celotne 'afere' ne bo komentiral. Vendar je bil Uderzo vedno bolj skop v besedah in je raje ustvarjal, kot pa se vpletal v razprave o (ne)kakovosti svojega dela. Navsezadnje so podatki o prodaji vedno govorili njemu v prid. Prodaja namreč po letu 1977 nikakor ni pojenjala in do danes je šlo v promet okoli 325 milijonov izvodov stripov o malem Galcu, čigar prva dogodivščina je na prodajne police prišla oktobra 1959.
Čtivo v narečju kretskih Starih Grkov
Okoli stripov o Asterixu se je že pred leti spletel pravi kult. Ta se med drugim kaže tudi v tem, v kako nenavadne jezike so prevajali zgodbe. Asterixa lahko danes beremo v več kot 100 jezikih, med njimi pa sta tudi latinščina in stara grščina. Zabavni so tudi podvigi, ki so se jih lotili predvsem v Nemčiji in Franciji; gre za prevajanje stripo o Asterixu v lokalne dialekte. Asterixa lahko tako danes med drugim beremo v švabščini ali v pikardijski in alzaški francoščini. Vse za veselje strastnih oboževalcev: galske dogodivščine so zapisali celo v pontski in kretski grščini, dveh narečjih antične grščine.
P. B.
Vse skupaj je tako, kot če bi vrata galske vasi na široko odprli rimskemu imperiju.
V nevarnosti je izjemno delo, ki je del naše narodne dediščine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje