Tako se je suvereno zavihtel na prvo mesto in konkretno prehitel knjigo Grey (slov. Petdeset odtenkov teme) iz trilogije pisateljice E. L. James, ki so jo prodali v 624.600 izvodih.

Podatke je objavila francoska revija Livres Hebdo, zbrali pa so jih v sodelovanju z inštitutom za tržne raziskave GfK. Morda si je v drugih državah težko predstavljati, da bi bil strip najbolje prodajana knjiga leta, vendar se ti v Franciji umeščajo med resno literaturo. Prodajni uspeh stripa gre razložiti tudi s tem, da ima satirično pripovedovanje zgodb v slikah v Franciji dolgo tradicijo. Pohvalijo se lahko tudi s 5.255 stripi, ki so izšli v francosko govorečih državah.

Druga generacija ustvarjalcev
Prvi strip iz Asterixove serije je leta 1959 zasnoval risar Albert Uderzo z Renejem Goscinnyjem (1926-1977), po njegovi smrti pa sam še naprej ustvarjal to uspešno zgodbo. Cezarjev papirus sta - tako kot predhodnega - ustvarila scenarist Jean-Yves Ferri in risar Didier Conrad.

Prvi zvezek, ki ga je ustvaril aktualni dvojec, je izšel pred tremi leti in nosi naslov Asterix chez les Pictes (slov. Asterix pri Piktih) ter so ga po svetu prodali v več kot petih milijonih izvodov. Do danes so iz Asterixove serije po vsem svetu prodali več kot 366 milijonov izvodov zvezkov.

Predstavniki za odnose z javnostmi in žvižgači ter neuklonljivi Galci
Cezarjev papirus seveda - kljub temu da je dogajanje postavljeno v preteklost - črpa iz in se nanaša na francoski družbenopolitični vsakdan in aktualne svetovne razmere.

Cezar v novem stripu poskuša pri Asterixu začeti PR-kampanjo s pomočjo svojega svetovalca, ki na pogled zelo spominja na Jacquesa Seguelaja, francoskega oglaševalskega guruja in svetovalca nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda. V stripu pa nastopa še en lik, utemeljen na osebnosti našega časa - novinar, za katerega sta avtorja navdih našla v Julianu Assangeu.

S Cezarjevim papirusom je mišljeno dejansko Cezarjevo literarno delo De Bello Gallico iz 50. in 40. let 1. stoletja pr. n. št., v katerem je poveljnik opisoval dogajanje med svojim devetletnim osvajanjem Galije. V stripu so delu dodali še eno fiktivno poglavje, ki pa opisuje neuklonljive prebivalce Aremorike, kjer živita seveda tudi Asterix in Obelix. Po nasvetu svojega založnika Cezar zadnjega poglavja ne vključi v svoje literarno delo. Tukaj se zapleti šele začnejo …

V stripu gre za aluzijo na splet in vohunske metode ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), Galci pa predstavljajo družbo, ki se brani. Kot je na lanski predstavitvi stripa povedal risar Didier Conrad, so osrednja tema "pravzaprav informacije in nadzor nad njimi ter dramatično dojemanje tega".