Sociolog je v Ljubljani gostoval ob izidu svoje knjige Postmoderna etika, v razpravi pa so, ob nedavnem praznovanju dneva Evrope, sogovorniki skušali najti odgovore na vprašanje, kaj in čigava je Evropa in kakšna je njena prihodnost.

Prihodnosti se bojimo
Nanašajoč se na zdajšnjo realnost je Bauman pod drobnogled vzel pretekla obdobja in krize: med njimi veliko depresijo leta 1929, konec druge svetovne vojne in padca berlinskega zidu. Kot pravi, so se vse krize razlikovale, v preteklih letih pa se je zgodil preobrat v tem, da ni več vere v prihodnot. Če se je npr. prihodnost, čeprav še ni bila izdelana, po koncu druge svetovne vojne zdela obetajoča, se je po Baumanovem občutku danes ljudje bojijo.

Kdo, ne kaj, je ključno vprašanje
Veliko vprašanje po njegovem mnenju tako ni, kaj je treba storiti, temveč kdo bo to storil: "Država ne, trg tudi ne, torej kdo?" Kot se je izrazil, živimo v času improvizacije: ljudje po Evropi hodijo na ulice, postavljajo šotore, skušajo najti nekaj, kaj je že bilo. Sam rešitev vidi v spremembi filozofije naših življenj, v t. i. retrotopiji, ki se obrača tako v preteklost kot prihodnost in je po njegovem mnenju na neki način tudi pričakovana.

Po njegovih besedah je današnja generacija šele prva po 2. svetovni vojni, ki verjame, da lahko s trdim delom rekonstruira kakovostno življenje, hkrati pa je, posledično tudi zaradi globalizacije, na neznanem terenu, ko ne vemo, kaj je prav in kako storiti, da bo prav.

To se odraža tudi v vprašanju begunske krize. Bauman opominja, da masovne migracije niso nekaj novega, le da se je njihov tok zdaj obrnil. Novost so spektakularnost poročanja in stereotipi, ki so nastali, ne da bi poznali vzroke zanje, recimo, da begunci prinašajo bolezni ali da so vse begunci teroristi. A resničnih vzrokov za te stereotipe ne poznamo, je poudaril Bauman, ki rešitev vidi v dialogu, razumevanju drugega, spoštovanju tujcev, različnih kultur, veroizpovedi.

V razpravi so sodelovali še profesorica za medije in komunikacije iz Londona Lilie Chouliaraki, ki je opozorila, da bi morali dati beguncem možnost, da povedo svoje zgodbe, višja znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu Mojca Pajnik, ki je spregovorila o konceptu državljanstva, ter sociolog in filozof Lev Kreft, ki je spregovoril o etiki z vidika eksistence.