Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ-ja Saša Bricelj Podgornik je povedala, da so sami večkrat opozorili na pomanjkljivosti predloga novele, opozorila je tudi na neskladja v besedilu. Trenutno veljaven zakon o knjižničarstvu pa je iz leta 2001, zato so se člani odbora po večini strinjali, da je novela nujna.

K predlogu novele so poslanske skupine vložile več kot 20 dopolnil. Ta po besedah Bricelj Podgornikove precej izboljšujejo predlog zakona, a v okviru danih možnosti, tako glede na čas kot glede na teme. Opomnila pa je, da možnosti za nadgradnjo predlagane ureditve še obstajajo.

Članica odbora Anita Koleša je spomnila, da predlog novele nima medresorske podpore, saj se mnenja v kulturi in stroki že dolgo razlikujejo. Pri SMC-ju ga bodo sicer podprli kot primernega za nadaljnjo obravnavo, čeprav ne ponuja optimalnih rešitev. Glede na to, da je sedanji zakon star 14 let, bi bilo po njenem mnenju bolje, da zakon napišejo na novo.

Manjše knjižnice ostajajo ob robu
Podobnega mnenja je bil tudi Laszlo Göncz, vodja poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti. Dodal je, da v noveli ostajajo marsikatere vrzeli, ki bi jih bilo lažje rešiti z novim zakonom. Pri marsikateri podani rešitvi je po njegovem mnenju prevladalo stališče večjih igralcev na področju knjižničarstva, ostajajo pa težave manjših knjižnic. Sicer bo predlog podprl "s kislim priokusom".

"Že zdaj smo 10 ali 20 let za zahodno Evropo"
Predstavnica razvoja fizičnega sistema na Univerzi v Ljubljani Ana Marija Ražič je povedala, da samo popravljanje členov zakona ne bo omogočilo takšnega razvoja knjižničarstva, kot ga v Sloveniji danes potrebujemo. Po njenih besedah slovenske knjižnice že danes za tistimi v zahodni Evropi in ZDA zaostajajo za 10 ali celo 20 let.

Predlog novele bodo podprli tudi pri NSi-ju, ker je po besedah Ljudmile Novak ta nujna, glede na vse spremembe, ki so jih prinesla nova znanja in tehnologije. Obžaluje pa, da se predlog zakona sprejema tako, da po triletni javni obravnavi ni več aktualen. Ministrstvo je pozvala, naj z novim zakonom stopijo v korak z dogajanjem knjižničarstva v prihodnosti.

Dolga tri leta usklajevanj
Violeta Tomić je v imenu ZL-ja povedala, da se jim zdi način sprejemanja predloga zakona popolnoma nesprejemljiv, saj je glede na vsa vložena dopolnila popolnoma na novo napisan, pod vprašajem pa je njegova učinkovitost. Spomnila je, da so na podoben način sprejemali zakon o avdiovizualnih storitvah. Opozorila je tudi na težave, ki jih predlog prinaša za zaposlene v knjižnicah v smislu racionalizacije stroškov.

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je zavrnila to, da bi bil ob sprejetju zakona kdor koli prizadet, ravno nasprotno: "Zakon gre v smeri izboljšanja kakovosti knjižničarstva, v smeri racionalizacije pa samo, ko gre za administrativne postopke." Dodala je, da gre pri večini dopolnil, ki jih je vložila koalicija, zgolj za tehnične pripombe. Treh let usklajevanj z različnimi deležniki je bil po njenih besedah deležen malokateri zakon v Sloveniji.

Na današnji razpravi so se po sprejetju vseh dopolnil k predlogu novele, vloženih k členom od 1. do 19., dotaknili tudi 20. člena, ki je bil že poprej predmet številnih razprav. Ta člen ureja knjižnično nadomestilo in delovne štipendije, odpira pa tudi vprašanje avtorskih pravic. Razpravo bodo člani odbora za kulturo nadaljevali na predvidenih četrtkovih sejah.