Z dogodkom Glasovi med valovi se danes ob 13. uri začne festivalsko dogajanje v organizaciji LUD Literatura. Zbirna točka je pri zapornici na Ljubljanici, od koder se bo nadaljeval zvočni sprehod ob reki. Posameznim posnetkom, na katerih Špela Setničar prebira besedila Jerneja Županiča, Maje Vidmar, Muanisa Sinanovića, Petra Semoliča, Arjana Pregla in Primoža Čučnika, bo mogoče prisluhniti na šesterici lokacij ob Ljubljanici. Organizatorji za optimalno doživetje dogodka priporočajo uporabo pametnega telefona in slušalk.
Z obrežja v Center za poezijo Tomaža Šalamuna
Vsi preostali dogodki festivala se bodo odvili v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. Na prvi dan bo mogoče prisluhniti predavanjema literarnih kritikov Aljaža Krivca in Tonje Jelen o razmerju med literaturo in okoljskimi spremembami. Sledil bo pogovor z Andrejem Blatnikom in Anjo Radaljac o vplivu podnebja na literaturo ter odzivanjem romana na okoljske spremembe, ki ga bo vodil Muanis Sinanović.
V sredo bo mogoče prisluhniti predavanjem raziskovalke, literarne kritičarke, urednice, prevajalke in avtorice Tina Bilban, pisatelja in prevajalca Jasmina B. Freliha, pesnika, pisatelja in literarnega kritika Denisa Škofiča ter filozofa Tomaža Grušovnika. V četrtek bosta imela predavanji Monika Manfreda in Boris Kolar, sledil bo bralni klub revije Nebulae z Alexom Kamo Devetakom, Nino Kremžar in Zarjo Vršič. V petek bo sledil pogovor Ane Geršak, Roberta Kureta in Veronike Šoster, festival pa bo sklenil pripovedovalski večer Katarine Nahtigal in Maše Budič.
dostopna na Youtube kanalu LUD Literatura.
Se je literatura zmožna odzivati na hitro spreminjajoče se razmere?
Okoljska kriza je najbolj pereča tema za prihodnost planeta, saj pitna voda glede na projekcije znanstvenikov ne bo več samoumevno dejstvo, temveč dobrina, ki bo v naslednjih desetletjih narekovala geopolitične premike, medtem ko bo dvigovanje gladin oceanov prerazporedilo poselitev in zahtevalo vzpostavitev novih načinov sobivanja, so zapisali organizatorji festivala.
Posledično želijo s festivalom opozoriti na vprašanja, kot so: kakšen položaj v odnosu do teh sprememb zavzema literatura, ali je zmožna odzivanja na hitro spreminjajoče se razmere in ali lahko pripomore k okoljski odgovornosti. "V burnih obdobjih zgodovine je pogosto rabila kot svarilo ali budnica, a ob tem se postavlja vprašanje nevarnosti moraliziranja, banalizacije, ideologizacije in posploševanja. In kako naj ob vsem literatura, da ne bi splavala po vodi, ohrani lastno avtonomijo," so še zapisali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje