Pri Celjski Mohorjevi družbi so natisnili trilogijo Janeza Jalna Bobri in poskrbeli za izdajo interaktivnega stripa z naslovom Bobri Voz, ki je del multimedijskega projekta oz. interaktivne filmsko-stripovske trilogije. Ta poleg stripa vključuje še kratki animirani film in celovečerni dokumentarni film Barjansko kolo.

Do mladih prek njihovih prenosnih telefonov
Kot je na novinarski konferenci povedal avtor projekta oz. scenarist in režiser Miha Čelar, so se za multimedijsko trilogijo odločili zato, da bi mladim čim bolj približali Jalnove Bobre in odkritje iz leta 2002 - najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Želeli so jim ponuditi nekaj, kar je v njihovi domeni. Ustvarjalci so se namreč zavedali, da je mlade težko pripraviti do tega, da bi si vsak teden ob določeni uri po televiziji ogledali določeno oddajo ali odšli v kino, medtem ko jim je pridobivanje vsebin na mobilnih napravah blizu.

Tako so ob dokumentarnem filmu Barjansko kolo ustvarili še kratek, 25-minutni animirani film Bobri Voz, ki poleg zgodbe, ki je nastala po navdihu literarne Jalnove trilogije Bobri, prikaže tudi nastanek omenjenega izuma. Obenem so poskrbeli še za interaktivni strip, ki s pomočjo aplikacije omogoča, da se na zaslonu pojavi prizor iz animiranega filma.

Animirani film in strip ne prinašata nadaljevanja Bobrov, pač pa zgodbo avtohtonih slovenskih literarnih junakov, ki jih sicer nimamo na pretek, je menil Čelar. Iztok H. Šuc, ki se je z Gašperjem Vovkom podpisal pod likovne predloge, pa je pojasnil, da je film animirano-igrani. Tako so like upodobili igralci, med njimi tudi profesionalni, kot sta Klemen Janežič in Sandi Pavlin.

Kot avtor interaktivne aplikacije se podpisuje Klen Čopič Pucihar. Kot je povedal, ga je Čelar povabil, da bi iz animiranega filma naredili nekaj več. Povezali so se s Celjsko Mohorjevo družbo in tako izdali tiskani strip, dopolnjen z digitalnimi vsebinami iz filma.

Bobri brez barjanskega kolesa
Založba je ob tem ponatisnila Jalnovo trilogijo Bobrov: Sam, Rod, Vrh, ki jo uvaja besedilo Antona Veluščka z Inštituta za arheologijo ZRC-ja SAZU-ja, krasijo pa ilustracije Tamare Korošec. Ta je, kot je povedal Velušček, ob odkritju kolesa prispevala tudi uradne skice tega izuma.

Po Veluščkovih besedah je Jalen sledil dognanjem tedanje stroke, tako je denimo zapisal, da je vedenje o metalurgiji bakra prišlo po Donavi. Seveda pa ni mogel vključiti lesenega kolesa, ki so ga na Barju odkrili več kot 35 let po njegovi smrti.