V javnosti je za favorita sicer veljal nekoliko bolj znani Julian Barnes (v konkurenci je bil njegov roman Arthur & George), vendar pa je bila žirija v precepu glede Banvillovega dela in dela Kazua Išigura Never Let Me Go (Nikoli me ne izpusti). Na koncu je moral odločujoči glas podati predsednik žirije John Sutherland. Ta je poudaril, da je letos žirija imela izjemno težko delo, kar potrjuje tudi to, da je Banville dobil le en glas več od svojega prvega ‘zasledovalca’.

Nagrado so podelili na posebni slovesnosti, ki so jo priredili v Londonu, strokovna žirija pa je na koncu izbirala med šestimi deli, ki so jih uvrstili v ožji izbor. Poleg Barnesa, Banvilla in Išigura so se za nagrado potegovali še Zadie Smith (z delom On Beauty), Ali Smith (The Accidental) in Sebastian Barry (A Long Long Way).

Denar bo dobro porabljen ...
John Banville, ki je od prejetju nagrade dejal, da je izjemno presenečen, ker se te časti ni nadejal, pa je domov poleg slave odnesel še nekaj bolj oprijemljivega, in sicer ček za 50.000 funtov (več kot 17,7 milijona tolarjev). Ko so pisatelja vprašali, za kaj bo porabil ta denar, pa je odvrnil, da ga bo večina šla za dobra dela in močno pijačo.

Išiguro tokrat ni imel sreče
Nagrajeni roman pripoveduje o človeku, ki se v kraju, v katerem je preživel svoje otroštvo, sooči s svojo preteklostjo, Sutherland pa je delo označil kot mojstrsko študijo žalovanja, spominov in vpogleda v ljubezen, ki je nekoč obstajala. Njegov avtor pa je bil za bookerja nominiran že leta 1991, ko ga je, zanimivo, premagal prav Išiguro. Ta je tedaj bookerja prejel za roman Ostanki dneva, ki so ga pozneje zelo uspešno prenesli tudi na filmska platna.