Z znanstveno monografijo, ki sta jo poleg Čeh Stegerjeve uredili Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes, se oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru poklanja stoti obletnici smrti Ivana Cankarja. Izšla je kot 126. knjiga v mednarodni knjižni zbirki Zora pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru, javnosti pa so jo predstavili nocoj v Univerzitetni knjižnici Maribor.

Zajema 36 interdisciplinarno zasnovanih razprav, ki osvetljujejo pisateljevo mesto v slovenskem nacionalnem in širšem medkulturnem prostoru ter želijo opozoriti na aktualnost Cankarjevega literarnega opusa in njegovih kulturno-političnih misli. "K sodelovanju nam je uspelo privabiti raziskovalce in raziskovalke z več oddelkov mariborske filozofske fakultete, z ljubljanske, primorske in novogoriške univerze, s Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kakor tudi iz tujine: iz Avstrije, Italije, Nemčije, Rusije, Madžarske in Slovaške," je pojasnila Čeh Stegerjeva.

Prispevki umeščajo slovenskega klasika v večjezični oz. večkulturni prostor nekdanje podonavske monarhije, kakor tudi v širši evropski in anglo-ameriški prostor na podlagi prevodov njegovih del v nemščino, italijanščino, slovaščino, angleščino, madžarščino, makedonščino. Med drugim se ukvarjajo še s pisateljevim odnosom do nemščine, z razmerjem med Cankarjevim literarnim opusom in njegovimi publicističnimi spisi, z njegovim razumevanjem kulturne politike, z recepcijo Cankarjevih del, jezikoslovnimi analizami in pisateljevim mestom v šoli.

Po krivici spregledan
"Danes je Cankar umeščen v literarni kanon evropske književnosti, za časa življenja pa denimo na Dunaju, kjer je živel več kot desetletje, kot pisatelj sploh ni bil znan," je povedala Čeh Stegerjeva.

Še posebej je izpostavila prispevek avstrijskega prevajalca Erwina Köstlerja, ki je sredi 90. let minulega stoletja začel prevajati Cankarja v sodobno nemščino in je tako zaslužen za njegovo dostopnost v srednjeevropskem prostoru.

Irena Avsenik Nabergoj je podrobno preučila podobe Judov v Cankarjevih delih, Franci Just razpravlja o Cankarju v prekmurščini, Branislava Vičar o referencah na Cankarja v partizanski artikulaciji kulturnega boja.

Ines Voršič je v analizi medmetov v Cankarjevih črticah prepoznala njegov rahločutni odnos do živali. Milena Mileva Blažič pa je s preučitvijo osnovnošolskih učnih načrtov ugotovila, da delež Cankarjevih besedil v njih od leta 1984 pada, se pa veča delež njihovih sodobnih predelav, na primer v obliki slikanice ali stripa.

Univerzitetna knjižnica Maribor je ob izteku Cankarjevega leta 2018 pripravila še dve razstavi. V likovnem razstavišču so nocoj odprli razstavo na temo Cankarjevega spomenika kiparja Slavka Tihca v Ljubljani. V knjižnem razstavišču in avli UKM-a pa je na ogled razstava Ivan Cankar in umetnost, ki prikazuje prepletanje različnih vej umetnosti v Cankarjevih delih. Manj znano je namreč, da je Cankar rad tudi slikal in pel, hkrati pa je pozorno spremljal uprizoritve svojih del v gledališčih.