Leta 1949 je Kosmač prejel Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji, leta 1980 pa za življenjsko delo – razglasitev je bila deset dni po njegovi smrti, vendar naj bi zanjo pred smrtjo že izvedel. Foto:
Leta 1949 je Kosmač prejel Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji, leta 1980 pa za življenjsko delo – razglasitev je bila deset dni po njegovi smrti, vendar naj bi zanjo pred smrtjo že izvedel. Foto:

Ciril Kosmač je poleg daru besede nosil v sebi tudi dar molka.

dr. Boris Paternu
Po vojni ni ostal znotraj omejitev socialnega realizma, ampak je v svoje delo vnašal elemente modernejše proze. V njegovih novelah je prevladujoč motiv motiv smrti. Najraje piše o rodnih krajih, o stiskah in upanju, o sebi in ljudeh okoli sebe, o ljubezni do domačega kraja in o raznarodovalnih pritiskih tujcev, o dobrih, malih čudakih z velikimi srci, o drobnih srečah ter velikih nesrečah. Foto: www.slovenia-info

Po besedah predsednika Slovenske matice Milčka Komelja simpozij ni le slavljenje pisatelja, saj se je Kosmač upiral vsakemu muzejskemu čaščenju. Literarna zgodovinarka Helga Glušič je v referatu na simpoziju, ki ga je vodil glavni urednik Slovenske matice Drago Jančar, predstavila Kosmačevo zgodnje prozno delo Prazno ptičnico, v pisateljevih delih pa je opozorila na dva ponavljajoča se motiva: zaporno celico in domačo vas. Njegova dela po njenem mnenju zaznamujejo moderni elementi, kot so fantastičnost, iracionalnost, pravljičnost z grotesknostjo, kljub temu pa Kosmač ni sledil avantgardnim potem. "Hodil je po svoji poti, lastni stezi poetičnosti, sočutja in modrosti," je pojasnila Glušičeva.

Negativec iz Balade o trobenti in oblaku
Rokopis dela Prazna ptičnica, ki ga je Kosmač napisal v mladostnih letih, je nekdanji urednik Slovenske matice France Bernik našel leta 1970 v arhivu založbe. Kosmaču ga je "zaradi naivnosti vrnil", kar je pozneje, kot je povedal, obžaloval, saj je delo leta 1988 izdala Cankarjeva založba. Bernik je osvetlil tudi lik negativnega junaka v Kosmačevi noveli Balada o trobenti in oblaku. Pisatelj negativnemu junaku, čeprav mu ni naklonjen, posveča precejšnjo pozornost. Označi ga negativno, pri tem pa pripovedovalec postane tudi razsojevalec. Veliko vlogo pri njegovi nenaklonjenosti Bernik pripisuje dejstvu, da je bil Kosmač zaveden Primorec in je razmere med drugo svetovno vojno videl drugače kot osrednji lik, kmet z Dolenjske.

Ženske in "babe" pri Kosmaču
Ženske zgodbe in like v Kosmačevem literarnem delu je na simpoziju osvetlila Silvija Borovnik. Komelj je uvodoma omenil pisatelja Igorja Torkarja, ki je nekoč dejal, da v Kosmačevem delu ni ženskega lika, ki bi si ga bralec zapomnil. Borovnikova je to trditev ovrgla. Po njenih besedah so liki ženske v Kosmačevih delih zanimivo in večplastno obdelani. "Nikoli ni nobenega lika naslikal le mimogrede," je poudarila. Veliko pozornost je namenil svoji materi, druge ženske pa je pogosto označil negativno, mnoge kot opravljivke, ki jih je poimenoval "babe". Tiste, ki jim je bil bolj naklonjen, je imenoval ženske.

V svojih delih se je Kosmač izkazal za ostrega kritika družbenih razmer in zagovornika pravic žensk in otrok, je poudarila Borovnikova. V več delih opozarja na neusmiljeno, kruto, vendar samoumevno pravo, v katerem nezakonska mati ni imela nobenih pravic.

Izbrana dela v nastanku
Marija Mercina
je predstavila nastajajoča Kosmačeva izbrana dela. Z izborom petih knjig bi bil prvič predstavljen pisateljev opus, vnovič pa bi bila dostopna tudi besedila, ki so izšla le v revialnem tisku, in Kosmačeva do zdaj še neobjavljena korespondenca. Toda izid izbranih del je pod vprašajem, saj Mercina ne najde skupnega jezika s Kosmačevimi dediči. Na simpoziju je Primož Jakopin predstavil še naravoslovni pogled na Kosmačeva besedila, Zdenko Vrdlovec pa je spregovoril o ekranizaciji Kosmačevih del režiserja Franceta Štiglica.


Kratek oris življenja
Ciril Kosmač se je 28. septembra 1910 rodil na Slapu ob Idrijci. Ker je sodeloval v organizaciji TIGR, je bil kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1931 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti. Prebegnil je v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih. Nato je odšel v tujino, kjer je deloval bolj politično. V Franciji je bil kot štipendist francoskega zunanjega ministrstva, v Parizu pa je delal na jugoslovanskem veleposlaništvu. Med vojno se je pridružil partizanom, po vojni pa je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu.

Ciril Kosmač je poleg daru besede nosil v sebi tudi dar molka.

dr. Boris Paternu