pravzaprav žalosten - na ta dan sta (oba pred okroglimi 400 leti) umrla William Shakespeare in Miguel de Cervantes Saavedra - a po zaslugi Unesca je praznik knjižnih moljev. Slovenija je ena redkih držav, ki svetovni dan knjige v sklopu Slovenskih dnevov knjige praznuje več dni.

Današnji dan je Unesco leta razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Dan, posvečen knjigi, bo letos še posebej zaznamovan z okroglo, 400. obletnico smrti Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa. Poljski Vroclav bo danes prejel Unescov naziv Svetovna prestolnica knjige 2016.

V Sloveniji se knjigi poklonimo vsako leto že teden pred 23. aprilom na Slovenskih dnevih knjige, ki jih pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Dnevi se bodo sklenili danes v Ljubljani z branjem v poklon nedavno preminulemu sociologu in literatu Alešu Debeljaku.

S knjižnim avtobusom po Ljubljani
Na predvečer svetovnega dneva knjige po vsem svetu poteka Noč knjige. Osrednji dogodek slovenskega organizacijskega odbora bo danes zvečer na avtobusu Ljubljanskega potniškega prometa, ki bo povezal ljubljanske ulice, poimenovane po slovenskih književnikih, z njihovimi literarnimi deli. Ob 18.30 se lahko na linijo Fantazija ekspres 23 vkrcate pred Vodnikovo domačijo, med vožnjo pa bodo poezijo na njem brali slovenski pesniki in pesnice.

Praznovanju Shakespearovega jubileja se s številnimi prireditvami pridružuje tudi Slovenija. Drevi bo v ljubljanski Drami v sklopu festivala Živel Shakespeare! premiera Shakespearove tragedije Macbeth v režiji Igorja Pisona.

Unesco je svetovni dan knjige in avtorskih pravic razglasil leta 1995. Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je v svoji letošnji poslanici med drugim zapisala, da je knjiga vez med preteklostjo in prihodnostjo.

Štafeto prevzema Vroclav
Vsako leto 23. aprila začne program tudi nova Svetovna prestolnica knjige. Vroclav je med številnimi dogodki, posvečenimi knjigam, Unesco prepričal tudi z idejo širjenja literature na vse ravni mestne skupnosti in konkretno spodbudo knjižni verigi, od avtorja, založnika, knjigotržca do bralca. Ljubljana je naziv nosila leta 2010 in 2011.

Knjiga, "duhovni temelj našega sveta"
Društvo slovenskih pisateljev (DSP) je ob današnjem svetovnem dnevu knjige sprejelo deklaracijo o knjigi. Z njo poziva "vse države sveta, njihove voditelje, še zlasti pa tisto peščico, ki ima v rokah vse materialno bogastvo sveta", naj se zavejo, da je knjiga bogastvo, ki se ga ne da nadomestiti z nobenim drugim.

"Da se v spoznanju, da bi bil svet brez Shakespeara in Cervantesa revnejši, prebudijo iz svojega varnega ravnodušja in maligne sebičnosti ter prepoznajo knjigo kot duhovni temelj našega sveta, naše galaksije, njenega avtorja pa kot tistega, ki - četudi z namišljeno resničnostjo - kaže pot v prihodnost, v svobodo in enakost vseh ljudi tega sveta," so zapisali v deklaraciji.

Kot piše v deklaraciji, je moralo miniti deset in deset tisoč let, da je človek izumil pisavo, četudi iz popolnoma praktičnih, knjigovodskih namenov. Nato so morala preteči še stoletja, tisočletja, v katerih se je iz predpisave izoblikovala pisava, da je človek lahko zapisal prvo ljubezensko pesem, ep o Gilgamešu, Hamurabijev zakonik, Mahabharato, Iliado, Sveto pismo, Koran - konstitutivne knjige posameznih civilizacij.

(Ne tako) počasno odmiranje jezikov
Danes jeziki umirajo, vsak mesec umreta dva, in z njimi izginja istovetnost posameznih ljudstev ter narodov. Jeziki pa izginjajo tudi zaradi prevlade velikih jezikov, tistih, ki postajajo sodobna lingua franca.

V deklaraciji spomnijo na Marshalla McLuhana, ki je leta 1962 naš svet poimenoval za Gutenbergovo galaksijo, ozvezdje, v katerem dominirajo tiskani mediji in knjiga, napovedal pa je tudi že elektronsko dobo, ki je s svetovnim spletom povezala svet, a hkrati ustoličila podobo, ki naj bi bila močnejša od besede. Predvsem pa, kot so zapisali, tehnologijo, ki ne pozna ne etike ne morale.

Opomnijo na Unescovo Listino o knjigi iz leta 1972, ki opozarja, da so knjige še zmeraj bistveno sredstvo za ohranjanje in razširjanje po vsem svetu nakopičenega znanja. Hkrati opozarjajo, da je treba sprejeti ukrepe, ki naj bi zagotovili kar najširšo rabo tiskanih besedil ter izražajo prepričanje, da knjiga opravlja osnovno funkcijo pri uresničevanju temeljnih Unescovih ciljev - zagotavljanju miru in razvoja, uveljavljanju človekovih pravic in boju zoper rasizem in kolonializem.

V DSP-ju poudarjajo, da je bila v času, ko tiskane knjige ne ogroža več e-knjiga, ampak neusmiljene zahteve svobodnega trga, usodno načeta veriga avtor-založba-bralec.

Knjiga kot nosilka upora proti represiji
Spomnijo, da je bila knjiga od svojega rojstva dalje izpostavljena tudi nadzoru in prepovedi, dogajal se je tudi bibliocid - knjige so gorele, tudi knjižnice. Dodajajo, da se danes v imenu t. i. vojne proti terorizmu onemogoča tudi pravica do branja. Na milijone beguncev je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove in knjige.

Leta 2011, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige, je bila sprejeta tudi Ljubljanska resolucija o knjigi, v kateri je bila knjiga prepoznana kot ključna nosilka človekovega razvoja in delovanja. Pet let pozneje, ob 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja, začetnika moderne slovenske besede, pa na DSP-ju ugotavljajo, da tudi naše vladajoče elite ne ravnajo skladno z resolucijo, da zmanjšujejo sredstva za knjigo in da dopuščajo propadanje založb.