Slovenski PEN je nastal leta 1926, njegov prvi predsednik pa je bil Oton Župančič. Med drugo svetovno vojno ni deloval, leta 1962 pa je znova zaživel. O njegovi vlogi in vlogi intelektualcev danes so govorili tudi gostje v oddaji Ars Humana na 3. programu Radia Slovenija.
Celoten pogovor lahko poslušate v avdionovici na desni strani.
Ob 50-letnici PEN-a je v prostorih Društva slovenskih pisateljev potekala tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali nekdanji predsedniki slovenskega PEN-a Drago Jančar (s pisnim prispevkom), Boris A. Novak, Marko Kravos, Veno Taufer, Tone Peršak in zdajšnji predsednik Marjan Strojan.
Kovač: Intelektualec ima etični odnos do besede
Edvard Kovač, filozof in esejist, je tako dejal, da intelektualec ni tisti, ki skoči prvi na barikade, temveč se ustavi, premisli in izgovori tisto pravo besedo, ki postane zgodovina. Ima etični odnos do besede, ne sme govoriti v čustvenem naboju, njegova beseda mora imeti težo, sam mora stati za njo.
Kravos: Današnji čas je ozkosrčen
Pesnik Marko Kravos pa je dejal, da kot ima kot Tržačan dispozicijo za problematiko identitete - pri tej ne gre le za korenine, temveč tudi za sidrišče in razgledišče za stike z drugimi. Ko je sam vstopal v slovenski PEN v povojnem obdobju, je vstopil z zavezo, da bo po svojih močeh deloval za svobodo izražanja. Današnji čas po njegovem mnenju izkazuje ozkosrčnost, brezglavost, kratkovidnost glede kulturnega področja, duhovne sfere in kreativnosti. Meni, da mora intelektualec ohranjati integriteto te sfere, da bo trdnejša in da se bo lahko suvereno postavila nasproti tujemu in ogrožajočemu.
Novak: Potrebujemo intelektualni pogum
Pesnik in prevajalec Boris A. Novak pa je izpostavil, kako je bil na mednarodnem srečanju PEN-a leta 1933 obsojen nacizem, kar je bila njegova prva obsodba od mednarodne organizacije. Tudi danes bi morali pisatelji po njegovem mnenju ravnati enako, z etično odgovornostjo in občutljivostjo. Izzivi so drugačni, zgodovinska konstelacija je drugačna, a časi niso manj zagatni, potrebujemo intelektualni in državljanski pogum, kakršnega so imeli predniki v mednarodnem PEN-u, je dejal Novak.
Peršak: Intelektualec odpira nova vprašanja
Tone Peršak, pisatelj in režiser, meni, da se na področju kulture dogajajo epohalne spremembe. Politika meni, naj bo kultura elitna oblika prostočasja, naj se ne vpleta v urejanje javnih zadev. Po drugi strani pa se skuša del kulture odpovedati kulturi kot umetnosti, išče poti, da bi kultura postala neke vrste socialna, politična akcija. A sam je prepričan, da mora intelektualec odpirati vprašanja, ki se večini ne zdijo relevantna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje