Oglas
Na odprtju srečanja književnikov je spregovoril tudi minister za kulturo Vasko Simoniti. Simoniti je v svojem govoru izpostavil vlogo književnikov pri iskanju odgovorov na temeljna eksistencialna vprašanja. Književniki so namreč občutljivi za spremembe v svetu in s svojim prodornim opazovanjem lahko tudi pomagajo svet zavrteti v pravo smer.
Literatura v duhu strpnosti
Predsednik mednarodnega PEN-a Jirži Gruša pa je izrazil upanje, da bo 71. kongres potekal v skladu z njegovim vodilom: Literatura kot medij strpnosti. Tudi nova generalna sekretarka mednarodnega PEN-a Joanne Leedom - Ackerman, ki je prav tako spregovorila ob začetku kongresa, se je spomnila političnega in humanitarnega dela pisateljev. Joanne Leedom - Ackerman je tako spomnila na zgodovinsko vlogo slovenskega PEN-a pri pomoči bosanskim pisateljem v času zadnje vojne na Balkanu.
Na otvoritvi so se spomnili tudi velike vloge kongresa, ki je na Bledu potekal pred 40 leti. Tedanje srečanje, prvo, ki je po koncu 2. svetovne vojne potekalo v kateri od tako imenovanih vzhodnih držav evropskega kontinenta, je bilo namreč svojevrsten simbolni most med nasilno razdvojenim Vzhodom in Zahodom. V zgodovino pa se je kongres zapisal tudi zaradi prve udeležbe sovjetske delegacije na kongresu svetovnega PEN-a po 2. svetovni vojni.
Ob uvodu v kongres, ki bo prinesel med drugim tudi razprave o vlogi književnosti kot jezika miru in univerzalnega jezika sporazumevanja, je spregovoril tudi zamejski pisatelj Boris Pahor. Pahor se je dotaknil položaja slovenske manjšine v Italiji in ga povezal s položajem jezikov v svetu, ki ga opredeljuje izraz globalizacija. Pisatelj, ki ga je slovenski PEN predlagal za Nobelovo nagrado, je poudaril, da bolj ko bo razvoj dogodkov v svetu težil k poenotenju in asimilaciji kultur, bolj se bodo ljudje borili za zaščito lastne kulture. K temu boju pa lahko veliko pripomorejo tudi pisatelji.
Rušiti ali ohranjati Babilonski stolp?
Prvi dan kongresa so se prvič sešli komiteji, zadolženi za zagotavljanje duhovne svobode pisateljem, sledila pa je še okrogla miza na temo: Babilonski stolp - Prekletstvo ali blagoslov?
Novo-staro listje iz slovenske poezije
Ob začetku srečanja pa je bila pozornost usmerjena tudi na knjigo Novo listje - iz slovenske poezije. Knjigo sta svetovnemu kongresu poklonila založba Wieser in avstrijski center PEN. Knjiga je grafična replika izdaje iz leta 1933, ko je ob kongresu mednarodnega PEN-a izšla brošura Blätter aus der slowenischen Lyrik (Listi iz slovenske lirike), v kateri so bile zapisane slovenske pesmi, ki jih je po izboru Josipa Vidmarja v nemški jezik prevedla Lili Novy.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje