"Že v preteklosti je bil poleg Ljubljane festival zasidran tudi v drugih mestih, med drugim smo že večkrat gostovali v Celju, z letošnjim letom pa v knežje mesto prenašamo domovanje glavnine programa festivala," je na tiskovni konferenci pred letošnjo Fabulo, ki bo potekala med 1. in 21. marcem, povedal programski direktor založbe Beletrina (in ustanovitelj festivala) Aleš Šteger.
Želimo si, da bi Celjanke in Celjani festival vzeli za svoj, da bi se udeleževali dogodkov in da bi bila v razpravah literatura navdih in platforma za razvijanje kritične razprave, kritične misli in pogledov na svet.
Dogajanje v Ljubljani ostaja
"Tukaj smo začutili spremenjen duh, naklonjenost kulturi, razumevanje literature kot tiste forme, ki lahko motivira zelo različne skupine – ranljive skupine, mlade in druge, na katerih že vrsto let temelji tudi naš program. Celje je močno vpisano v literarno zavest Slovenije in širše, po drugi strani pa ocenjujemo, da ima še izjemen potencial za razvoj tovrstnih vsebin," je še dodal in poudaril, da kljub selitvi Fabula festivalskega dogajanja v Ljubljani ne bo okrnila; sodelovanje s Cankarjevim domom kot koproducentom festivala bo aktualno tudi v prihodnosti.
Poslavljajo se cenovno dostopnejše Žepnice
Druga večja sprememba letošnjega festivala je vsebinske narave. Z letošnjim festivalom predstavljajo novo zbirko Literature sveta, ki nadomešča dosedanje (cenovno dostopnejše, mehko vezane) Žepnice, češ da se, tako Šteger, "bralne navade in pričakovanja v našem okolju spreminjajo". V zbirki bodo poleg del gostov Fabule izhajali tudi prevodi drugih sodobnih literarnih del. Letos v zbirki načrtujejo 13 knjižnih naslovov, prvih pet pa so seveda romani gostujočih avtorjev: Gostiteljica (Guadalupe Nettel), Adina soba (Sharon Dodua Otoo), Hidžra (Saif ur Rehman Raja), Psi (Dora Šustić) in Razkropljeni po zemlji (Yoko Tawada). Naslovnice knjig je oblikovala Eva Mlinar.
"Festival gre tja, kjer je zanimanje za kritično mišljenje"
Tudi umetniški vodja Fabule Aljaž Koprivnikar poudarja, da sta literatura in tudi literarni festival živ organizem, ki se ves čas ozira za novim občinstvom in gre tja, kjer je zanimanje za kritično mišljenje, branje in literaturo. Celje po njegovih besedah postaja novi dom festivala z osrednjim in spremljevalnim programom, ki bo nagovoril najrazličnejše občinstvo. "Fokus ne more biti samo na velikih centrih, ampak tudi na razpršenosti dogajanja, kajti šele na ta način literatura zares zaživi."
Osrednji dogodki festivala ostajajo literarni večeri in srečanja s povabljenimi literati. Vsi gostje festivala bodo najprej nastopili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, naslednji dan pa v ljubljanskem CD.
Otrokom in mladini je namenjen program Mlada Fabula, Fabula zunaj literature pa prinaša preplet literature in drugih vej umetnosti. Gost rezidenčnega programa Fabula Hub, italijansko-pakistanski avtor Saif ur Rehman Raja, bo v Celju preživel kar deset dni. Po Koprivnikarjevih besedah je pomembno tudi odpiranje festivala z mednarodnimi povezovanji in tako je Fabula od letos eden od partnerjev evropske platforme CELA (Connecting Emerging Literary Artists), ki povezuje mlade evropske avtorje, prevajalce in literarne strokovnjake. Literaturo v javni prostor širijo tudi interaktivno s tremi literarnimi instalacijami Fabula Fotelj, Napiši svojo fabulo! in Mestna poslušalnica Literature sveta.
V sklopu Fabula v teoriji, ki ga pripravljajo v sodelovanju s CD, bosta letošnja osrednja gosta ameriški politolog Francis Fukuyama, ki bo v ljubljanskem CD razpravljal o identiteti in demokraciji, ter izraelski filozof Noam Yuran, ki bo v Ljubljani in Mariboru obravnaval ekonomske in kulturne vidike sodobnih izzivov.
Geslo letošnjega festivala je Izkrivljena resničnost, z njim pa, kot je povedal Koprivnikar, poskušajo zaobjeti svet, v katerem živimo. Resničnost nam je vedno dana posredno, bodisi skozi simbolni sistem, jezik, narativo, in pri tem se preoblikuje ter dekonstruira skozi različne premike – kulturne, ideološke, psihološke – predvsem v zadnjem času pa smo priča manipulaciji z resničnostjo. Z letošnjimi gosti bodo prevpraševali, kaj je res in kaj ne in kako ravnati v tem vedno bolj ponorelem svetu, je še pojasnil umetniški vodja festivala.
Festival bo 6. marca uradno odprl literarni večer s Sharon Dodua Otoo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, dan zatem bo sledilo ljubljansko odprtje prav tako s Sharon Dodua Otoo v Klubu CD.
Celjska knjižnica upa na rast bralske skupnosti
Polonca Bajc Napret, direktorica Osrednje knjižnice Celje, ki je koproducent festivala, je izrazila veselje, da sodelujejo s festivalom, kot je Fabula, saj v Celju sicer "nimajo veliko priložnosti za srečevanje s tujimi avtorji takega velikega slovesa". "Ugotovili smo, da smo pri spodbujanju bralne kulture najuspešnejši takrat, kadar se okrog posamezne iniciative zgradi skupnost, v katero se potem združijo posamezniki s podobnimi interesi in se drug drugega tudi bogatijo. Tem skupnostim, kot so bralne pogovorne urice, bralni klubi, bralna značka, univerza za tretje življenjsko obdobje ipd., se bo zdaj pridružila še Fabula."
Celjska knjižnica je tudi osrednja območna knjižnica. K sodelovanju pri festivalu so pritegnili šest od enajstih območnih knjižnic: izpostave v Laškem, Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah, Žalcu in Velenju. Gostile bodo "Fabulin izbor" slovenskih avtorjev, ki so v zadnjih dveh letih izdali kritiško priznana dela. V Celje tako prihajajo Jurij Hudolin, Selma Skederović in Lidija Dimkovska, kar štiri knjižnice bo obiskal Vinko Möderndorfer, Žalec bo gostil Andraža Rožmana, Velenje pa Ano Schnabl.
Mesto strateško stavi na kulturo
Tudi celjski župan Matija Kovač, ki "verjame, da bo Celje zaživelo in zadihalo s Fabulo", ne skriva navdušenja nad prihodom festivala v knežje mesto. Mestna občina Celje po njegovih besedah v zadnjem času kulturo v strateškem smislu postavlja v središče svojih dejavnosti. Pravkar so se v mestu tako zaključili Dnevi komedije, aprila se obeta mladinski pevski festival, obstajajo načrti za festival, posvečen Almi Karlin, v Celje pa je domicil prestavil tudi festival Sevicq. Med naložbami v bližnji prihodnosti bo prenova Kajuhovega doma, ki bo postal dom ustvarjalnih skupnosti.
"Celje je eno izmed osrednjih kulturnih središč v naši državi z zelo razvejanimi dejavnostmi tako na področju javnih zavodov kot nevladnih organizacij, predvsem pa tradicijo, na katero smo zelo ponosni. Zavedamo pa se, da brez konstantnega razvoja, vlaganja, razmišljanja o tem, kako kulturo obdržati v fokusu in v zavesti Celjank in Celjanov ter seveda tudi drugih prebivalcev regije, ki gravitirajo na naše mesto, takega položaja ni mogoče ohranjati."
Za konec je direktor kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma Peter Baroš poudaril, da s programom Fabula v teoriji sledijo tudi Ljubljanskemu manifestu o poglobljenem branju, ter poudaril pomembnost kritične misli, pisanja in razmišljanja. "To je tista komponenta, ki nam kaže, ali lahko že vnaprej polemiziram s Fukuyamo, da zgodovine še zdaleč ni konec, da se ta pravzaprav eksponentno spreminja, kot se spreminjajo okoliščine na dnevni ravni. Nujno je, da pisci, bralci, teoretiki in ne nazadnje širša javnost spremembe budno spremljajo, reflektirajo in se nanje odzivajo."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje