Oglas
88-letnica je povedala, da po lanskem decembru preprosto ne more več najti energije za pisanje. Posledica je popoln zastoj v nastajanju njenega na pol fiktivnega, na pol biografskega romana Alfred and Emily (Alfred in Emily). Zanimanje medijev za pisateljico, ki jo številni pojmujejo kot najpomembnejšo feministično pisateljico sploh - čeprav se je Lessingova distancirala od gibanja -, namreč še vedno ne pojenja.
Energija pojenja kot voda, ki odteka v odtok
Kot so zapisali pri BBC-ju, je Lessingova dejala: "Vse, kar počnem, je, da dajem intervjuje in poziram fotografom." Tako ji za pisanje ne ostane prav nič moči več. Nekaj so k temu seveda pripomogla tudi leta. Zato Lessingova vsem mlajšim kolegom polaga na srce: "Izrabite energijo, dokler jo imate, saj bo pošla; izteka, tako kot izteka voda v odtok."
V 60. je akademiki niso marali
Doris Lessing je šele 11. ženska v 106-letni zgodovini Nobelovih nagrad, ki je osvojila to prestižno priznanje. Ni malo ljudi, ki menijo, da bi si nagrado zaslužila že davno. Že tam nekje v sedemdesetih oziroma kmalu po letu 1962, ko je napisala roman Zlata beležnica (the Golden Notebook), knjigo, ki danes velja za absolutno klasiko feminističnega gibanja. Vendar je tedaj o Nobelovi nagradi smela le sanjati.
Kot pravi danes, so ji v šestdesetih namignili, da je Nobelovi žiranti niti malo ne marajo in da se nikoli ne bo vpisala med Nobelovce. Stališče akademikov se je do danes postavilo na glavo; tudi švedski veleposlanik v Londonu, ki je Lessingovi izročil nagrado, je dejal, da je bila končno "kronana z nagrado, ki si jo je že dolgo zaslužila". Lessingova je nagrado sprejela na svojem domu, saj ji je šibko zdravje preprečilo, da bi odpotovala na Švedsko.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje