S knjigo nadaljujejo sodelovanje, ki so ga začeli leta 2018, ko je Narodna galerija praznovala sto let. To je leta 2021 prevedlo do knjige Cvetje in ženske, zdaj so na vrsti Vrtovi in Parki, nasledila pa jo bo Sporočilnost cvetlic v slikah Narodne galerije. Nova publikacija se od prejšnje razlikuje po tem, da so v njej tudi slike, ki jih prvič predstavljajo javnosti, je na predstavitvi dejala direktorica galerije Barbara Jaki.

Publikacija, ki na stičišču umetnostne zgodovine in botanike osvetljuje razvoj oblikovanja vrtov in parkov od 18. do 20. stoletja z opisi in besedili, predstavlja 24 slik iz zbirke Narodne galerije. Interdisciplinarno sta jih raziskala umetnostna zgodovinarka Jassmina Marijan in botanik Matjaž Mastnak.

Jassmina Marijan pravi, da sta že izdani knjigi in prihajajoča, ki jo bosta z Mastnakom naslovila Sporočilnost cvetlic v slikah Narodne galerije, možnost za nekonvencialno branje umetnin, ki nam hkrati omogoča vpogled v zgodovino.

Vrtovi so nastali, ko smo začeli posesti za pridelavo najnujnejšega zamejevati z ograjami. "Z nastankom prvih velikih civilizacij so pripadniki družbene elite začeli ustvarjati vrtove v estetske namene in vzporedno s tem so nastajale tudi upodobitve vrtov, ki so bile vsakokraten odraz družbenega, zgodovinskega in estetskega okvira, v katerem so bili vrtovi zasnovani," o razvoju vrtov piše v publikaciji.

Pozneje, sploh v času industrializacije, se je zaradi naraščajoče urbanizacije "pojavila potreba po povezanosti slehernika z naravo, ki jo zagotavljajo parki kot zeleno srce mesta", je v predgovoru napisala Barbara Jaki. O pomenu ljubljanskega Tivolija si je denimo mogoče prebrati ob sliki Pot v Tivoliju Ivana Vaupotiča.

Po Mastnakovih besedah sta poleg intimnih in javnih parkov in vrtov v publikaciji pisala tudi o krajinskem in zgodovinskem razvoju zdraviliških parkov, ki jih je v 19. stoletju obiskovalo predvsem bogato meščanstvo iz tujine. Ena od slik, ki odstira ta košček zgodovine je slika Dama v črnem Josipa Germa.

Skrbno urejeni zdraviliški parki so bili ključni za razvoj vrtnarstva na Slovenskem. Njihova estetika je spodbudila vrtnarje, krajinarje in botanike, da se posvetijo umetnosti urejanja vrtov v Sloveniji. Naročniki so se namreč vse do leta 1947, ko je bila ustanovljena vrtnarska šola, zanašali predvsem na vrtnarje in botanike iz Češke.

Rastlinje na slikah nosi sporočilo časa, prostora in simbolne pomene, ki jih bosta soavtorja raziskovala v prihajajoči publikaciji. Simbolizem sta napovedala že v prvi knjigi, a ju je raziskovanje bogate zbirke Narodne galerije navdušilo k nadaljnjemu, globljemu raziskovanju vsebin, ki so na prvi pogled nevidne.

"Zavodi v javnem interesu morajo sodelovati," je ob tej priložnosti dejal direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek in spomnil, da so se z Narodno galerijo prvič povezali ob njeni 100. obletnici leta 2018. V znak praznovanja so ob vstopni aleji v Arboretumu razstavili reprodukcije slik iz zbirke Narodne galerije, dopolnjene s kratkimi umetnostnozgodovinskimi in botanično-vrtnarskimi pojasnili.

Tako razstava kot knjiga sta bili po besedah direktorjev deležni številnih lepih odzivov, kar ju je spodbudilo, da znova podpreta sodelovanje soavtorjev prve publikacije.