Jane Austen nam je zapustila šest romanov, ki so po vsem svetu prodani v milijonih izvodih, njene zgodbe pa ničkolikokrat prenesene na filmsko platno. Njena dela, kot so Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost ter Emma, odlikujeta dovršena kompozicija ter slog, poln finega humorja in dobrohotne ironije.
Jane Austen se je rodila 16. decembra 1775 v Hampshiru kot sedmi otrok anglikanskega duhovnika Georgea Austena in njegove žene Cassandre. Večino izobrazbe si je pridobila doma, med drugim tudi z branjem knjig iz očetove obsežne knjižnice. Njena najboljša prijateljica je bila starejša sestra Cassandra, s katero si je pozneje tudi veliko dopisovala, a so danes ta pisma žal izgubljena, saj jih je večino uničila. Avtoričino literarizirano biografijo na podlagi preostalih pisem, ki je na voljo tudi v slovenščini, je leta 2005 objavila Carol Shields.
Pisateljica je črpala iz svojega življenja, tako zgodbe kot njihove kulise. Leta 1801 so se Austenovi preselili v visoki družbi cenjeno okolje zdraviliškega kraja Bath, ki ga sama sicer ni marala, a ga je vseeno večkrat izbrala za prizorišče svojih romanov. Leta 1802 jo je zasnubil premožen, a mlajši Harris Bigg-Wither. Ponudbo je najprej sprejela, a jo naslednji dan zavrnila. Po očetovi smrti je s sestro in materjo živela pri bratovi družini v Southamptonu, preden so se preselili v Chawton, kjer je tudi napisala svoje poznejše romane. Danes je v tem domu muzej, ki je postal priljubljena turistična točka.
V anonimnosti psevdonima
Pisati je začela leta 1787, za njeno prvo resnejše besedilo pa velja kratki roman v pismih Lady Susan. Prevzetnost in pristranost je sledil 26 let zatem, ko je prvič resneje dvignila pero. Poleg romana, ki je primer njene duhovite kritike navad takratne družbe, sta se med dela svetovne književnosti zapisala še Razsodnost in rahločutnost (1811) ter Emma (1815). Poleg omenjenih del je tudi avtorica romanov Northangerska opatija, Prepričevanje in Mansfield park. Skladno s takratno prakso ženskih avtoric je objavljala anonimno.
Nikoli ni imela kaj dosti denarja, kar je pred očmi javnosti tajila. "Ves čas je skrivala in skušala narediti vtis, da ima bogastvo, ki ga ni bilo," pojasnjuje avtorica njene biografije Catherine Rihoit. Poskušala je zaslužiti s svojimi knjigami in leta 1811 so ji končno sprejeli rokopis Razsodnosti in rahločutnosti, vendar pa je denar od romana začel pritekati šele po njeni smrti.
Leta 1816 je začela bolehati in umrla leto pozneje, 18. julija 1817, v Winchestru. Vzrok njene smrti ni znan, nekateri poznavalci pravijo, da je bila posledica tuberkuloze, drugi raka na prsih, spet tretji predpisanega arzenika, ki naj bi jo ubijal na obroke. Tako njeno življenje kot romani so bili deležni številnih filmskih in televizijskih priredb.
Skrivnostna gospodična Austen
V Winchestru, kjer je tudi pokopana, se bodo pisateljici poklonili s priložnostno razstavo The Mysterious Miss Austen, ki jo pripravlja Univerza v Oxfordu. Britanska centralna banka bo ob obletnici avtoričine smrti izdala bankovec za 10 funtov z njeno podobo, napovedujejo pa tudi vrsto drugih spominskih dogodkov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje