Dvojezična slovensko-hrvaška monografija je nastala na osnovi znanstvene konference ob Šalamunovi 70-letnici, pri čemer do zdaj še ni bilo temeljitega znanstvenega dela, ki bi se lotil Šalamunove poezije, je v uvodu pojasnila Vesna Mikolič. Tudi njeni sogovorniki so opozorili zlasti na velik vpliv Šalamunove poezije na različne generacije pesnikov.

"Šalamunologija" ponuja še veliko iztočnic
Sourednik publikacije Krištof Jacek Kozak priznava, da gre šele za prvo stopnico na področju "šalamunologije". Zamisel o tovrstni počastitvi pesnika se mu je zdela še posebej grandiozna, "ker je bil Tomaž Šalamun skromen človek, hkrati pa pesnik z veliko začetnico". O Šalamunu je mogoče pisati znova in znova, je prepričan, češ da pesnikova ustvarjalnost ponuja neskončno število nastavkov.

Heterogene obravnave
V zborniku, ki je nastal s pomočjo hrvaških ministrstev za kulturo in za izobraževanje, se zrcali različnost pristopov do Šalamunovega ustvarjanja. Dvojezičnost in čezmejnost zbornika pa sta po mnenju Kozaka tudi formalni hommage Šalamunu, "ki je sam po sebi presegal meje", in to ne le tiste v glavah, pač pa tudi meje, ki jih je sam presegal s tem, ko je postal "prebivalec in državljan celotnega sveta".

Slovenski poet, ki ga je poznal svet
Sourednica monografije in prevajalka Barbara Pregelj je izpostavila, kako težko je najti pesnika, ki bi bil v tujini deležen tolikšne pozornosti kot Šalamun. Gre verjetno za enega redkih slovenskih avtorjev, ki si je "tako zelo odločno utrl pot v svet". Pregljeva je pri tem opozorila na pesnikovo izjemno sposobnost prilagajanja in črpanja iz različnih okolij, v katerih je živel: "Njegov opus je prežet s pesniškimi svetovi in tudi jeziki."

Zagate prevajalcev
Pesnik in prevajalec poezije Tomaža Šalamuna Josip Osti je opozoril na velik vpliv Šalamunove poezije na več generacij pesnikov s področja nekdanje Jugoslavije. Čeprav je interpretacija njegovih pesmi tudi za prevajalce težavna, pa se v njegovih pesmih čuti veliko energijo. Poleg tega je z uporabo različnih tujih jezikov v svojih pesmih Šalamun tudi "razdevičil slovenski jezik", je dodal Osti.

Da je Šalamun vplival tudi nanj, je poudaril primorski pesnik Karlo Hmeljak. "Tako kot se je utrudil podobe svojega plemena, je do konca ustvarjal svoje pleme, ki je pleme pesnikov," je ocenil. Ob tem je opozoril tudi na Šalamunovo pesniško strast, saj pri njem ni bilo mogoče potegniti ločnice med človekom in njegovo poezijo.