Na odprtju sta zbrane nagovorila tudi predsednik Türk in kulturna ministrica Širca. Predsednik Danilo Türk je v posnetem videonagovoru povedal, da smo Slovenci narod knjige, saj smo prevod Svetega pisma dobili že leta 1584 in tako postali eden prvih evropskih narodov, ki se lahko ponaša s tem velikim intelektualnim dosežkom. Knjiga je bila po njegovih besedah vselej med bistvenimi prvinami naše kulture in je v slovenski zgodovini vselej odigrala pomembno vlogo.

Kot je še dejal Türk, bomo samo s knjižnim načinom razprave dosegli, da bo naše znanje o naravnih pojavih in prihodnosti našega planeta resnično poglobljeno in dobro utemeljeno in le z njim bo lahko uspešno potekal pogovor o tem, kakšni naj bodo bodoči modeli ekonomskega ter družbenega razvoja človeštva in vsake države posebej. Samo s knjigami bomo imeli dovolj celovito, temeljito in trajno znanje, je poudaril.

Svetovni vrh knjige "okronal" knjižno prestolnico
Ministrica za kulturo Majde Širca se je najprej dotaknila naziva svetovna prestolnica knjige, ki ga je Ljubljana prevzela 23. aprila lani. Prestolnica je po njenih besedah postala dobesedno odprta knjiga.

"Listali smo po njenih ulicah, brali na njenih hišah, pod njenimi drevesi smo črkovali," je povedala Širca in poudarila, da bo Svetovni vrh knjige in Unescov regionalni forum okronal leto, v katerem je bila Ljubljana svetovna knjižna prestolnica.

Unescov forum je po njenih besedah priložnost za temeljit razmislek o področju prevajanja, torej tistega pola jezika, ki posega zunaj meja maternega jezika. Forum, kot je dejala, ponuja platformo za izmenjavo dragocenih izkušenj tistih, ki se ukvarjajo s širjenjem literature čez meje lastnega jezika, in tistih, ki skrbijo za to, da Unescova Konvencija za zaščito in promocijo raznolikosti kulturnih izrazov postaja zbir konkretnih kakovostnih projektov, tudi tistih, ki poudarjajo pomen varovanja majhnih jezikov.

Lahko je ratificirati, težko izvajati
V sklopu Svetovnega vrha knjige poteka tudi omenjeni dvodnevni Unescov regionalni forum z naslovom Pisanje, založništvo, prevajanje: Gradimo kulturno raznolikost v jugovzhodni Evropi. Danes na forumu govorijo o promociji raznolikosti izražanja kulturnih izrazov v jugovzhodni Evropi, jutri pa se bodo posvetili prevajanju znotraj regije.

Povezovalec dogodka in predsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan je pred začetkom foruma povedal, da bo razprava potekala predvsem o Unescovi Konvenciji za zaščito in promocijo raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005 ter zeleni knjigi Evropske komisije za jugovzhodno evropsko regijo.

"Lahko je nekaj ratificirati, težko pa je to izvajati. Varovanje kulturnih vrednot in vsebin je povezano z mnogimi občutki ter z različno interpretacijo zgodovine v jugovzhodno-evropski regiji. Upam, da se bomo dogovorili vsaj glede tega, da je konvencija v svojih osnovnih postavkah zavezujoča in da je treba biti pozoren ne le na lastno kulturo, ampak tudi na kulturo sosedov, manjšin ter posameznikov, ki bi se radi uveljavili znotraj določene kulturne sredine," je povedal Strojan.

Strojan je še spomnil, da so v času Jugoslavije po nekakšnih ključih prevajali knjige iz drugih republik iz vseh jezikov. "Nato smo se dobro desetletje delali, kot da nikoli nismo bili del tega. Stare kulturne vezi so se vmes nekoliko zrahljale, če ne že pretrgale. S spodbujanjem prevajanja bi te vezi lahko na novo obudili. Geografsko smo v jugovzhodni Evropi in od tod ne moremo pobegniti. In tudi škoda bi bilo, saj so vse kulture v regiji krasne, mi jih razumemo in nosimo v sebi," je še povedal.

V JAR-u je založništvo v rokah belcev
Eden izmed poudarkov prvega dne vrha je bil na založništvu. Predavateljica in koordinatorka programa založniških študij na univerzi v Pretoriji v JAR-u Francis Galloway je orisala založniški trg v JAR-u, kjer je po njenih besedah založništvo posel belopoltega srednjega razreda, le devet odstotkov založb je v lasti temnopoltih prebivalcev JAR-a.

Posledice omejitve trga so manj razvite bralne navade in omejeno učenje v digitalnem okolju. Zato so bolj kot e-knjige v JAR-u aktualne male lokalne knjigarne, ki skrbijo za dostopnost literature. Za omejitev razmaha založniške branže se po besedah Gallowayeve krivi tudi množica jezikov, davek na knjigo in splošno ekonomsko stanje države.

E-besedila prinašajo premike na vseh področjih
Poleg založništva sta osrednji temi knjižnega vrha branje in prevajanje. Uvod v bralni del je danes podala poznavalka bralne kulture Meta Grosman. Predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani je v svojem prispevku zapisala, "da vsak dan postaja jasneje, da nove oblike e-besedil in bogate možnosti elektronskega sporazumevanja ne bodo povzročile le sprememb pri interakciji bralcev z elektronskimi besedili in knjigami, marveč tudi globoke kulturne, družbene, gospodarske, spoznavne ter epistemološke premike".

Grosmanova je v uvodu v programski sklop branja primerjala branje tiskanih knjig z branjem v digitalnem okolju. Poudarila je, da je slednje nezadostno raziskano, vseeno pa je mogoče trditi, da je manj poglobljeno, saj sta vizualna in zvočna pismenost ljudi šibkejši kot besedilna.