V zbirki Bralna znamenja iste založbe je obenem izšlo tudi delo Michaela Bhaskarja Naprava za vsebino.

Zbirka Moderni klasiki ima že dolgoletno tradicijo, prostor pa daje predvsem literaturi druge polovice 20. stoletja. Dela so dopolnjena s spremnimi zapisi. K romanu Prikriti junak je spremno besedo prispeval Marko Jenšterle, ki je dejal, da Llosa v svojem zadnjem delu odpira temi korupcije in malega junaštva proti velikim korporacijam. Hkrati razvija tudi zgodbo o bogatem industrialcu, ki se na novo zaljubi in zapusti družino. To se je sicer zasebno zgodilo tudi avtorju.

Jenšterle je opomnil, da je roman priporočljivo brati v kontekstu pisateljeve zbirke esejev, v prostem prevodu naslovljene Civilizacija nastopaštva, ki sicer še ni dostopna v slovenščini. Roman nobelovca je poslovenila Katja Mrak, ki jo je avtor navdušil že s svojimi kratkimi zgodbami. Delo Prikriti junak se ji zdi "super", ker je dostopno tudi manj zahtevnim bralcem. Lahko se bere površno, tisti, ki se bodo vanj poglobili, pa se bodo v njem srečali s številnimi aktualnimi vprašanji.

Štiri inkarnacije Laurusa
Moderni klasiki so bogatejši tudi za roman strokovnjaka za starorusko književnost Vodolazkina Laurus. Gre za sodoben roman, ki po besedah urednice Ane Ugrinović prinaša zapise o preteklih rečeh, ki jih ni več. V romanu bralec sledi štirim zgodbam junaka, ki se v različnih obdobjih svojega življenja, podanih kot knjiga spoznavanja, knjiga odrekanja, knjiga poti in knjiga miru, predstavlja s štirimi imeni.

Avtorica spremne besede Neža Zajc je opomnila, da je pri pisanju Vodolazkin uporabil stare pristope, ki jih je izkoristil v živi strukturi. Prevajalka Lijana Dejak je izpostavila pomen časa, ki v delu ne teče linearno, temveč v spirali. Včasih se ti časi pomešajo in bralca na primer iz srednjega veka postavijo v sedanjost. Izpostavila je tudi jezik, ki sega od sodobnega do stare cerkvene slovanščine.

Nerazvozlana enigma Elene Ferrante
Pri Modernih klasikih je izšel tudi roman italijanske avtorice, ki se podpisuje s psevdonimom Elena Ferrante. Pisateljica, okoli katere obstajajo različni miti, je zaslovela z Napolitanskim ciklom. Ta zajema štiri dela, v katerih je predstavila ženske, ki se v življenju soočijo s kriznim dogodkom. V romanu Dnevi zavrženosti je to trenutek, ko protagonistko mož zapusti samo z dvema otrokoma in psom. Prevajalka Anita Jadrič je dejala, da 38-letno Olgo, izobraženo in kulturno žensko ob razhodu, kljub trudu, da bi ohranila integriteto, potegne v vrtinec bolečine, v kateri nevzdržno drsi proti dnu.

Katere lastnosti mora imeti dober založnik?
V zbirki Bralna znamenja je izšlo delo Michaela Bhaskarja Naprava za vsebino, podnaslovljeno Teoriji založništva naproti od tiskarskega stroja do digitalnega tiska. Bhaskar je po besedah urednika Andreja Blatnika v njem na domiseln in inovativen način predstavil kvalifikacije, ki bi jih moral imeti vsak založnik. Ključni dve sta precejanje - izbor primernega besedila za objavo ter ojačevanje - z različnimi pristopi zagotoviti, da bo delo osvojilo javnost. V delu Bhaskar poda izredno veliko informacij o založniškem poslu, ki jih popestri z anekdotami. Avtor bo tudi gost Slovenskega knjižnega sejma, ki se v Ljubljani začne danes.