Letošnja slovenska stojnica na sejmu, ki ga pogosto imenujejo tudi največja knjigarna sveta, bo obsegala 100 kvadratnih metrov, program pa sta v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije oblikovala Cveta Bevc iz Društva slovenskih pisateljev in njen nemški kolega Thomas Geiger. Predstavili bodo slovenska dela, prevedena v tuje jezike, knjigo Iconotece Valvasoriane v vitrini, avtorsko razstavo z naslovom 13 (NAJ) in pa tudi Ljubljano kot prihodnjo svetovno prestolnico knjige. Posebna pozornost v obliki pogovora bo namenjena prevodu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki v nemščino. Promocijsko gradivo pa je večinoma še iz preteklih let.

Več domišljije in izvirnosti
Vendar pa so mnogi mnenja, da bi se morala slovenska predstavitev v Frankfurtu spremeniti in prilagoditi duhu časa, pri čemer ni več najpomembnejša velikost stojnice, ampak izvirnost predstavitve.

Vse do zdaj je prevladovalo mnenje, da so bile do zdaj slovenske predstavitve predvsem same sebi namen in da so slovenski avtorji pogosto brali samim sebi. V zadnjih 10 letih je bil program sicer bolj dodelan, a občutek da predstavitve nimajo dodelanega koncepta (katalogi iz prejšnjih let) ostaja. Med najbolj uspešne predstavitve spada tista iz leta 2003, ki jo je pripravil direktor knjigarne Vale-Novak Luka Novak. A prav on meni, da tedanja predstavitev danes ne bi več prepričala.

Izpostaviti je treba določene avtorje
"Sejmi niso več toliko orodje za izmenjavo informacij z veliko serioznosti in tudi turobnosti - to je prevzel internet -, pač pa so postali srečevališče profesionalcev in bralcev z veliko več poudarka na šovbiznisu. Zato v prihodnje razmišljamo o manjših nacionalnih stojnicah, v nekaterih primerih celo o 'kioskih', ki bi bili bolj v trendu, predvsem pa bi na račun manjše kvadrature lahko mnogo več vložili v dejansko promocijo tako same stojnice kot slovenskih knjig nasploh. Ta promocija pa bo morala biti bolj eksplozivna in dinamična, pač v duhu 21. stoletja," pravi Novak, ki bo prihodnje leto ob Alešu Štegru, Gregorju Macedoni in Amaliji Maček član strokovne komisije za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike

Po Novakovem mnenju bo treba večji del sredstev vlagati v promocijo slovenskih 'izdelkov' na področju literature in humanistike, manj pa v ekstenzivno, a večinoma neopaženo in nekritično razstavljanje slovenske knjižne produkcije vsevprek. To pa pomeni, da sredstev v prihodnosti ne bodo več razdrobili med mnoge avtorje, ampak bodo izpostavili določene knjige in velike avtorje, ki imajo v tujini potencial ali pa so tam delno že prepoznavni. Velik del promocije izvajajo tudi avtorji sami s svojimi stiki, agenti in prevajalci, ki večinoma delajo iz navdušenja nad določenimi deli in celo brezplačno.

Med založbami, ki se v Frankfurtu predstavljajo samostojno, je Mladinska knjiga, katere glavni urednik Miha Kovač pravi, da zadnjih nekaj let velja, da imajo tisti založniki, ki delajo resno na prodaji avtorskih pravic v tujino, v Frankfurtu svoje stojnice, saj se očitno bolje počutijo, če to počnejo ločeno kot pa drug ob drugem. Poleg tega pa, kot pravi Kovač, so nekateri drugi sejmi - na primer leipziški - s stališča promocije bolj pomembni. "Skratka, taka kot je bila zadnja leta, je skupna slovenska stojnica nesmiselna in nekoristna", zaključuje Kovač.

Nov razpis za predstavitve
Letos bo znova objavljen javni razpis za organizacijo nacionalnih predstavitev na mednarodnih knjižnih sejmih. Podrobnosti razpisa, ki ga bodo strokovne službe agencije za knjigo pripravile skupaj s člani strokovne komisije za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike, v sestavi predsednika Aleša Štegra in članov Gregorja Macedonija, Amalije Maček in Luka Novaka, še niso povsem določene. Slovenija pa se bo še naprej predstavljala na vsaj treh mednarodnih sejmih, financer predstavitev pa bo javna agencija za knjigo.