Kot veleva tradicija, je Akademija, na čelu katere po novem sedi pisec in režiser Philippe Claudel, lavreata razglasila v restavraciji Drouant v središču Pariza. Daoud je po razglasitvi na omrežju X ob fotografiji staršev zapisal: "To so tvoje sanje, za katere si plačal z leti življenja. Mojemu pokojnemu očetu. Moji materi, ki je še živa, a se ne spomni ničesar. Ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalil."

V ožjem izboru za prestižno francosko literarno nagrado je bil že nekajkrat, potem ko je leta 2015 prejel Goncourtevo nagrado za najboljši romaneskni prvenec, in sicer za Primer Meursault iz leta 2013, kritični dialog s Tujcem Alberta Camusa, ki je preveden tudi v slovenščino.

Kamel Daoud je v preteklosti deloval tudi kot novinar in kolumnist (za Le Quotidien d'Oran in Le Point) in je vidno ime francoskega javnega diskurza. Leta 1970 v alžirskem mestu Mostaganem rojeni pisatelj se je v Franciji ustalil leta 2023, tri leta potem, ko je prejel francosko državljanstvo. S svojimi analizami družbe v Alžiriji in drugod po arabskem svetu je že sprožal polemike. Po množičnih napadih arabskih prebežnikov na ženske v Kölnu je napisal komentar za New York Times z naslovom Spolna beda arabskega sveta.

Dva monologa v izpričevanju resnice
Daoud je z romanom Houris prvi alžirski dobitnik te prestižne nagrade. Roman, ki je v Alžiriji prepovedan, v središče postavlja alžirsko črno desetletje, vojno med vlado in islamisti v letih med 1992 in 2002. Dvajset let po koncu spopadov, v katerih je umrlo med 60.000 in 200.000 ljudi, številni pa so bili pogrešani, popisuje zgodbo, ki se odvija v dveh delih – ta peljeta od sence k luči, od tišine h konfrontaciji. Roman se začne s temačnim liričnim monologom noseče 26-letne Aube, ki ima na vratu brazgotino v obliki nasmeha. V svojem monologu nagovarja otroka, ki ga nosi v sebi. Ne želi ga roditi v državi, ki jih je vse vzela. Sledi samogovor knjižničarja-šoferja, ki Aube odvrne od tega, da bi pešačila, in jo prepriča, da se ji pridruži v avtomobilu, ter jo odpelje na spominsko pot v vas, kjer so islamisti neke noči ubijali. V želji, da bi jih izpričal, roman iz poskusa pozabe prikliče pokopane podobe in zanikane grozote.

Daoudov glavni tekmec za letošnjo nagrado je bil po poročanju francoskih medijev v Ruandi rojeni pisatelj, skladatelj in raper Gaël Faye z romanom Jacaranda, ki obravnava ponovno izgradnjo Ruande po genocidu leta 1994. Zanj je na dan razglasitve prejel drugo cenjeno francosko literarno nagrado – Renaudotovo nagrado. Nominirana pa sta bila še Sandrine Collette z romanom Madelaine avant l'aube (Madelaine pred svitom) in Hélène Gaudy za delo Archipels (Arhipelag).

Francosko literarno nagrado goncourt podeljujejo od leta 1903. Dobitnik prejme simbolnih deset evrov, vendar nagrada močno poveča prodajo nagrajenega dela.

Doslej so nagrado Goncourt med drugim prejeli Marcel Proust, Simone de Beauvoir, Marguerite Duras, Michel Houellebecq in Herve Le Tellier. Lani jo je prejel Jean-Baptiste Andrea za roman Veiller sur elle (Pazi nanjo), ki se osredinja na ljubezen v času italijanskega fašizma.