Žirija je nagrajenko razglasila po pogovoru z nominiranci, med katerimi so bili ob nagrajenki še Andrej Blatnik, Nataša Kramberger, Denis Poniž in Tone Vrhovnik Straka. Podelitev nagrade bo v soboto, 21. septembra, na Trubarjevi domačiji na Rašici.

Bogat esejistični prvenec scenaristke in režiserke Helene Koder Krošnja z neznanimi sadeži, izdan letos pri Mladinski knjigi, je delo osebnosti v zreli dobi človekovega življenja, "je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo", so zapisali v obrazložitvi nominacije.

"Avtoričina rousseaujevska razmišljanja se vedno začenjajo v njeni osebni izkušnji, ki jo izmenjuje, primerja, brusi z izkušnjo najrazličnejših klasičnih in sodobnih pisateljev, pesnikov in filozofov, tako s svojim občutenjem njihovega pisanja kot z izkušnjami njihovih življenj in postopkov pisanja. Derrida podaja roko Cankarju ali Handkeju, Symborska Barthesu ali Proustu, Marylin Monroe Dostojevskemu, Kocbek Bulgakovu ali Vercorsu," navajajo člani žirije.

Sorodna novica Helena Koder: "Nisem mislila, da bom imela kaj s filmom, želela sem biti prevajalka"

"V njenem pisanju knjige prehajajo druga v drugo, povezuje jih z opisi izrazov na fotografijah, lastnih življenjskih izkušenj, filmskih upodobitev, glasbene govorice, na posebno mesto pa postavlja poezijo, kar se zdi v današnjem času še posebno redko. Interakcija osebnih prelomnic, razmišljanj o podobi bralca v okviru družbenih vrednot, o različnih jezikih in odnosu do jezika majhnega naroda sredi 'odvratnosti in privlačnosti' tehnološkega razvoja, vprašanj idealizacije avtobiografskih prvin v književnih delih, filozofskih vprašanj o subjektu se aristokratsko lahkotno gibljejo v tej prijetni knjigi, ki zlahka postane prijateljica na poti ali ob vzglavju. Slovenska esejistika se z delom Helene Koder v marsičem približa francoskemu načinu bivanja v svetu, ki užitek povezuje s kulturo," so še zapisali v obrazložitvi.

Lavreatka je za STA povedala, da je bila ob naboru zelo dobrih esejev presenečena, da je bila izbrana prav ona oziroma, kot se je popravila, njena knjiga. "Jaz sem jo napisala, a to je nagrada za knjigo," je dejala o zbirki enajstih esejev, ki so pred kratkim izšli tudi kot zvočnica.

V izjavi je opozorila na pomen slovenščine oz. materinščine, ki je po njenih besedah "del človekove identitete". "Če človek izgubi jezik, ki ga je govoril v zgodnjem otroštvu, mu nekaj manjka. Zato je pomembno, da vsak obvlada svoj jezik do popolnosti," je poudarila.

Kot je ob izidu tiskane knjige povedal urednik knjige Andrej Ilc, Helena Koder v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o Umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. "Esejistična zbirka Krošnja z neznanimi sadeži je navdihujoče pričevanje o tem, da je, kljub vsem končnostim, življenje neskončno zanimivo in polno smisla," so v sporočilu za javnost navedli njegove besede.

Podelitev s praznim stolom za Manco Košir
Nagrado za najboljšo knjigo esejev v preteklem letu podeljuje Društvo Marjan Rožanc – tokrat jo je podelilo že dvaintridesetič. Andrej Blatnik je bil nominiran za delo Knjige na poti in drugi eseji, Nataša Kramberger za eseje Po vsej sili živ, Denis Poniž za Videnji in vedenji ter Tone Vrhovnik Straka za Si danes vzel tablete?.

Dela je izbrala žirija, ki jo letos sestavljajo Barbara Pogačnik (predsednica), Aleš Berger, Ifigenija Simonović in Nada Šumi. Žirija je obravnavala 18 knjig esejev, ki so izšle med 1. julijem lani in 30. junijem letos. Članica letošnje žirije je bila tudi pred kratkim umrla Manca Košir, tudi ena od soustanoviteljic Rožančeve nagrade, ki je sodelovala pri obravnavanju knjig vse do zadnjih dni življenja, zato žirija letos simbolno še ohranja njen "prazni stol".

Zbirka esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji, ki je lani izšla pri uredništvu LUD Literatura, se naslanja na avtorjevo strokovno znanje; piše z zornega kota izjemnega poznavalca zakonitosti knjižnega trga, slovenskega in svetovnega, ki se spreminjajo, ali prilagajajo novim razmeram, zaradi česar tiskani mediji oklevajoče, a naglo prehajajo v digitalni okvir, je zapisala žirija. Recenzija knjige Knjige na poti in drugi eseji.

Nataša Kramberger bralca v organskem dihanju svoje pripovedi o sonaravnem kmetovanju v svetu iskanja produktivnosti in dobička popelje čez calvinovski vrtinec pokrajin, zaznamovanih s podnebnimi spremembami, je o nominiranem delu Po vsej sili živ, ki je izšlo letos pri založbi Goga, zapisala žirija. Recenzija knjige Po vsej sili živ.

Knjigo esejev Videnja in vedenja Denisa Poniža, ki je izšla lani pri Slovenski matici, je po oceni žirije neomajna kritika sodobnega časa. Vprašanje eseja kot literarne zvrsti je avtor postavil ob avtobiografske in filozofsko-sociološke razmisleke o odnosu do življenja. Recenzija knjige Videnja in vedenja.

Knjiga Toneta Vrhovnika Strake Ali si danes vzel tablete?, ki je izšla lani pri društvu za vseživljenjsko pomoč Poglej, je zapisana v mejnem esejističnem žanru, pogumno, z misijo razumnega oporečnika in avtorjevo lastno izkušnjo pričuje o oblikah blodenj in norosti, beremo v obrazložitvi. Pogovor o knjigi Si danes vzel tablete?

Pred razglasitvijo dobitnice Rožančeve nagrade so v torek pred nekdanjo hišo družine Marjana Rožanca v Volčjem Gradu položili venec v pisateljev spomin, v Kulturnem domu v Volčjem Gradu pa je sledil pogovor z avtoricami in avtorji nominiranih knjig.

Lani je Rožančevo nagrado prejela Ivana Djilas za knjigo A si lahko vsaj enkrat tiho, ki je izšla pri založbi Goga.