Hemingway je pred vrnitvijo iz Evrope kar nekaj časa preživel v milanski bolnišnici, kjer je počasi okreval in spoznal svojo prvo ljubezen, medicinsko sestro Agnes von Kurowsky, ki je prav tako prihajala iz ZDA. Ko je bil Ernest poslan domov, naj bi mu kmalu zatem sledila tudi šest let starejša Agnes, vendar pa se je ta zaljubila v italijanskega oficirja in zaroko razdrla. Prekinitev razmerja je Ernesta zelo prizadela in hkrati navdihnila njegov roman Zbogom, orožje (A Farewell to Arms). Foto: Ad Pirum
Hemingway je pred vrnitvijo iz Evrope kar nekaj časa preživel v milanski bolnišnici, kjer je počasi okreval in spoznal svojo prvo ljubezen, medicinsko sestro Agnes von Kurowsky, ki je prav tako prihajala iz ZDA. Ko je bil Ernest poslan domov, naj bi mu kmalu zatem sledila tudi šest let starejša Agnes, vendar pa se je ta zaljubila v italijanskega oficirja in zaroko razdrla. Prekinitev razmerja je Ernesta zelo prizadela in hkrati navdihnila njegov roman Zbogom, orožje (A Farewell to Arms). Foto: Ad Pirum
Stanislava Knez Milojković je sodelovala na skupnih razstavah s člani Kraljevega inštituta v Londonu, osrednja Britanska knjižnica pa hrani tudi zbirko Cankarjevih poezij z njenimi ilustracijami. Foto: Galerija 2, Vrhnika

Založba Ad Pirum - Zavod za intelektualne dejavnosti je predstavila štiri monografije: Po sledeh Ernesta Hemingwaya Branka Drekonje in Aleksandra Jankoviča Potočnika, delo Rupnikova linija, katere avtor je prav tako Jankovič Potočnik, APIS - Arhitekturni postinformacijski sistem Darka Likarja in slikarsko monografijo o Stanislavi Knez Milojković.

Avtorja monografije Po sledeh Ernesta Hemingwaya sta z analizo romana slovitega pisatelja Zbogom orožje ugotavljala, po katerih slovenskih krajih je potoval njegov literarni junak poročnik Henry. Delo obravnavane kraje predstavi skozi Henryjeve oči, arhivske fotografije in zapiske ljudi, ki so delovali na soški fronti, ter fotografije, ki jih je posnel fotograf Rafael Marn.

Bo treba celo poglavje literarne zgodovine napisati na novo?
Avtorja sta z monografijo ovrgla prepričanje nekaterih, da se je Hemingway boril na soški fronti. Kot največji dokaz navajata to, da avtor, čeprav z izredno natančnostjo opisuje krajino, nikjer ne omenja konkretnih naselij. Avtorja monografije zato domnevata, da je Hemingway pisal po pripovedovanju britanskih voznikov bolnišničnih avtomobilov. "Avtobiografska je le izpoved ranjenca, za katero pa si je Hemingway v romanu izbral fiktivno lokacijo," je pojasnil Jankovič Potočnik.

Čeprav se Hemingway najverjetneje ni boril na soški fronti, pa obstaja možnost, da je te kraje obiskal po končani prvi svetovni vojni. To naj bi po besedah Jankoviča Potočnika dokazovala fotografija mladega ameriškega vojaka, za katerega prebivalci tamkajšnjih krajev trdijo, da je Hemingway.

Manj o betonu, več o ljudeh
Monografija Rupnikova linija, podnaslovljena Odkrivanje utrdb ob rapalski meji, obravnava utrdbe Rupnikove linije in Alpskega zidu, ki so bile zgrajenevzdolž rapalske meje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Je nadaljevanje knjige Rupnikova linija in Alpski zid iz leta 2004. "Če je bila prva knjiga začetek procesa opozarjanja na ta pomemben del slovensko kulturno-zgodovinske dediščine, je tokratna knjiga zaključek tega procesa," je pojasnil avtor.

Tokratno delo se po besedah Jankoviča Potočnika v nasprotju s prvo knjigo manj "ukvarja z betonom". Večji poudarek je namreč na odnosu ljudi do teh utrdb, tako v tistih časih kot danes. Prinaša nova pričevanja o gradnji utrdb, življenju na meji in prvih dnevih druge svetovne vojne pri nas, je še povedal Jankovič Potočnik.

Kako premišljeno posegati v prostor?
V delu Arhitekturni APIS postinformacijski sistem s podnaslovom Koncepti poseganja v prostor Likar izpostavlja problematiko sodobne obravnave prostora. Po njegovih besedah smo v zadnjih desetletjih priča neustreznim rešitvam, ki nastanejo zaradi laičnih pristopov k načrtovanju. Meni, da odgovorne institucije sploh ne razumejo problematike, kaj šele, da bi poiskale in nato izdelale ter sprejele ustrezne rešitve. Avtor v delu ponudi nekaj rešitev za ustreznejše ravnanje s prostorom.

Slikarska monografija Stanislave Knez Milojković prinaša 150 reprodukcij slikarkinih del, v glavnem akvarelov, ki predstavljajo 45 let njenega umetniškega ustvarjanja. Nekaj del slikarke, ki živi in ustvarja v Sežani, vrsto let pa je živela v Beogradu, so morali pridobiti iz tujine, so pojasnili na današnji predstavitvi knjig. Delo je obogateno z uvodno študijo Jasne Marković, višje kustosinje Muzeja mesta Beograda.