Jožef Muhovič je slikar in redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Na Univerzi v Ljubljani je študiral slikarstvo, umetniško grafiko, likovno teorijo in filozofijo, med letoma 1993 in 1996 je v okviru postdoktorske štipendije Fundacije Alexandra von Humboldta deloval kot raziskovalec na Inštitutu za filozofijo Univerze Otto-von-Guericke v Magdeburgu in na Inštitutu za filozofijo Svobodne univerze v Berlinu. Kot je povedal ob predstavitvi leksikonka, je imel v tamkajšnjih knjižnicah dostop do številnih origininalnih virov, za raziskovanje in pisanje leksikona pa je potreboval 22 let. Foto: M. K.
Jožef Muhovič je slikar in redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Na Univerzi v Ljubljani je študiral slikarstvo, umetniško grafiko, likovno teorijo in filozofijo, med letoma 1993 in 1996 je v okviru postdoktorske štipendije Fundacije Alexandra von Humboldta deloval kot raziskovalec na Inštitutu za filozofijo Univerze Otto-von-Guericke v Magdeburgu in na Inštitutu za filozofijo Svobodne univerze v Berlinu. Kot je povedal ob predstavitvi leksikonka, je imel v tamkajšnjih knjižnicah dostop do številnih origininalnih virov, za raziskovanje in pisanje leksikona pa je potreboval 22 let. Foto: M. K.
false
Leksikon likovne teorije obsega okoli 800 gesel s področja likovne teorije in njenih poddisciplin. Gre za prvi izvirno slovenski leksikon likovne teorije, v katerem je avtor pri obdelavi gesel med seboj povezal tako terminološke kot leksikografske elemente. Njegova odlika je tudi, da vzpostavlja mrežo medsebojnih povezav, zato deluje kot homogeni sistem likovne teorije. Foto: Celjska Mohorjeva družba

Kot je dejal Muhovič, leksikon izvira iz njegovih prizadevanj, da bi iz študija starejših virov dognal anatomijo pojmov, ki jih uporablja likovna teorija. V njem je zbral okoli 800 gesel s področja likovne teorije in njenih poddisciplin - fotologije, teorije barv, likovne morfologije, likovne kompozicije, teorije likovnega jezika, likovne semiotike in formalne likovne analize. Vsa gesla so predstavljena skozi etimološko izhodišče, opredelitvijo splošnega in posebnega pomena, definicijo in najobširneje skozi celovito predstavitev v likovni praksi in teoriji.
Osemsto gesel in mreža medsebojnih povezav
Leksikon je nastajal več kot dve desetletji. V Nemčiji, kjer se je Muhovič od leta 1993 do leta 1996 postdoktorsko izpopolnjeval kot štipendist Humboldtove ustanove na univerzah v Magdeburgu in Berlinu, je imel odlične pogoje za delo. V tamkajšnjih knjižnicah so mu bili na voljo številni originalni viri. Kot je dejal, je sprva verjel, da bosta dovolj dve leti, potreboval jih je 22. V tem času se je nabralo več kot 800 pojmov, med katerimi je vzpostavil mrežo medsebojnih povezav.
Po besedah recenzenta leksikona Leona Debevca s Fakultete za arhitekturo je Muhovičev leksikon prvi izvirno slovenski leksikon likovne teorije, v katerem je avtor pri obdelavi gesel med seboj povezal tako terminološke kot leksikografske elemente. Kot prvi tovrstni dosežek na Slovenskem se vgrajuje v sam temelj slovenske samobitnosti.
Leksikon je po njegovih besedah namenjen tako profesionalcem s področij slikarstva, kiparstva, oblikovanja in arhitekture kot tudi likovnim pedagogom, študentom likovne umetnosti in teoretskih disciplin, vsem, ki se ukvarjajo s praktičnimi problemi vizualizacije, in vsem, ki jih zanima likovna umetnost.
Črtomir Frelih s Pedagoške fakultete je izpostavil, da Muhovičevim besedam daje dodatno kredibilnost dejstvo, da je tudi sam slikar. Da se je tolikšnega podviga lotil sam, pa po njegovih besedah ni tako nenavadno, saj na Slovenskem ni veliko likovnih teoretikov.
Recenzent Jurij Selan pa je zapisal, da pri Muhovičevem leksikonu inovativnosti ne smemo iskati le na ravni posameznih gesel, pač pa predvsem na ravni celotne pojmovne mreže, ki leksikon splete v homogeni sistem likovne teorije.