Velik zlat rimski prstan, ki ga je neki kmet med oranjem po naključju konec 18. stoletja našel v Silchestru v osrednji Angliji - in ki je za "navadne smrtnike" zanimiv predvsem zato, ker je morda navdihnil motiv zakletega prstana v najslavnejšem Tolkienovem delu -, je v teh dneh na ogled v Basingstoku v Hampshiru; natančneje: na posestvu The Vyne, ki je bilo nekdaj v posestvu družine, ki je prstan kupila (danes pa je v državni lasti).
Če Tolkienovih zajetnih knjig še niste brali, ste lani "obnovo" lahko videli v kinematografih: zapečkarski, napol proti svoji volji v dogodivščino potegnjeni hobit, Bilbo Bisagin, se že v preddelu Gospodarja prstanov, Hobitu, po naključju dokoplje do Gollumovega čudežnega prstana; predmet, ki obsede vsakogar, ki mu pride blizu, je nato rdeča nit celotne trilogije Gospodar prstanov.
Treba se je znati tržiti
Upravnik posestva The Vyne, Dave Green, priznava, da se jim je šele nedavno posvetilo, da bi bilo morda pametno bolj poudarjati povezavo njihove dragocenosti z Gospodarjem prstanov. "Iskal sem prstan, ker sem ga hotel pokazati enemu izmed obiskovalcev, in pri tem sem popolnoma zgrešil vitrino; takrat sem ugotovil, da moramo iz njega res narediti vpadljivejši eksponat."
Tat Senecij, opetnajsteni Silvian in skrivnostno božanstvo
V prstan, ki tehta manj kot 15 gramov, je vgraviran napis "Senecij, živi dobro v Bogu" in najverjetneje datira v 4. stoletje našega štetja. Leta 1785 so ga našli v bližini starorimske naselbine Silchester, pozneje pa ga je odkupila rodbina Chute, lastniki posestva The Vyne. (Silchester je eno izmed najzanimivejših arheoloških najdišč v Veliki Britaniji: naselbina je cvetela še pred rimsko invazijo, v 7. stoletju pa so jo iz neznanih razlogov nenadoma opustili.)
Še pozneje so dobrih sto kilometrov stran, na kraju, ki je znan kot Škratov hrib (Dwarf's Hill) našli ploščico z urokom (lat. defixio); z nje se je dalo razbrati, da je bil nekemu Silvianu ukraden prstan, zato naj bo Senecij (in vsak, ki nosi njegovo ime) preklet, dokler krivec prstana ne prinese v Nodensov tempelj.
Tolkien, ki je velik del svoje kariere pred pisateljsko preživel kot predavatelj na Univerzi v Oxfordu, se je za "prekletstvo" začel zanimati leta 1929. Nanj se je obrnil arheolog Mortimer Wheeler, ki je skušal ugotoviti, o katerem bogu je govora na ploščici, obenem pa je opazil tudi, da se na prstanu pojavi enako ime. Tolkien je skrivnostni tempelj obiskal večkrat in skoraj gotovo je, da je vedel za zlati prstan, ko je začel pisati Hobita.

Morda pa le niso krivi (samo) Nibelungi?
Večina strokovnjakov za Tolkienovo književnost je sklenila, da je motiv "enega prstana, ki vlada vsem", izposojen iz nemškega epa Pesem o Nibelungih - iz istega, ki je navdihnil tudi Wagnerjev cikel Nibelunški prstan. "Zato je še posebej fascinantno zdaj poleg vseh literarnih in mitoloških videti še čisto oprijemljiv prstan iz Vyna, ki je prek napisa in prekletstva povezan s Tolkienom," je navdušena Lynn Forest-Hill iz Tolkienove fundacije.