Srednje dolga pripoved je v grobem nastajala dvajset let, privlačna pa je že zato, ker je pedantno postavljena v polpreteklost, predvsem v glavnino 20. stoletja, po katerem gledanje resnici v oči ni več znamenje izrecnega poguma, ampak postaja skorajda najbolj postranska in nezaželena reč na svetu. Danes sicer menimo, da se resnica o nas in svetu kot takem že vrsto desetletij valja pod rušo, a osrednji protagonist skuša takšna in drugačna razglabljanja postaviti pod vprašaj; zagnanosti, poguma in volje do lovljenja ravnotežja na vijugastem terenu mu zares ne zmanjka, in to čeprav boleha za anksioznostjo.

Kočica je v vlogo vihravega, a resnobnega protagonista postavi 26-letnega umetnostnega zgodovinarja, potencialnega doktorja znanosti. Ni preveliko presenečenje, da izobraženi mladenič posveča veliko pozornosti umetnostnoteoretskim in umetnostnofilozofskim temam, zato v ospredje prehajajo vprašanja, ki se namesto z intimnimi stiskami intenzivneje ukvarjajo z umetnostnimi strujami in poetikami, posebno z nastankom svetovne modernistične umetnosti, ter z estetskimi in etičnimi načeli likovnih avantgard.

Izvirnik senzibilno tematizira bistvo, strukturo in temeljne postulate umetnosti, kakršni so iskrenost, izvirnost, svoboda in lepota; o njih in njihovem idejnem pretakanju govori predvsem z vidika umetnosti ready-made, kakršna izvira iz ateljeja slavnega avantgardista Marcela Duchampa. Razburljiva, pomenljiva in intrigantna pripoved z odločno besedo in nemajhno erudicijo reinterpretira razmere v umetniških osredjih in krogih, vpletenih v kočljive peripetije okrog Duchampovega pisoarja iz leta 1917. Kočica Duchampa, njegove prijatelje in njim podobne znamenite osebnosti vselej postavlja v vznemirljiva razmerja z izmišljenimi akterji, in ko jih premika po razgibanem parketu preteklosti in sedanjosti, med njimi plete zanimive vezi in s konciznimi filozofskimi mislimi navdane debate, ki ne nazadnje razkrivajo, kako silno se umetnost včasih brati ali celo obdaja s kapitalom, lakomnostjo in ideologijami.

Iz romana Izvirnik veje premočrtna postmodernistična nota, z vidika katere avtor Jiři Kočica na novo snuje in preureja meje med realnostjo in imaginacijo, pogumom in strahom, zasebnim in občim, individualnostjo in kolektivnostjo, resnico in lažjo. Priča smo nenadnim kronološko-prostorskim preskokom, spretni retrospektivni pripovednosti in značajskim pripovednim pramenom, ki ustvarjajo verodostojno podobo tedanjega dogajanja, razsejanega med Ameriko, Francijo, Argentino in Slovenijo. In kakšen sklep izhaja iz takega medkulturnega zemljevida? Je Marcel Duchamp nesporen genij ali nastopaški plagiator? Pravi odgovor v romanu Izvirnik pozna predvsem skrajno pretanjeno in edinstveno konstruiran lik Richarda Schracka Mutta, ekonomista s slovenskimi koreninami, ki pa preudarno molči in s tem še koreniteje premeša karte. Škoda le, da iskrivim socialno-emocionalnim odnosom med osebami ni namenjen večji poudarek, a roman vendarle izostreno kaže, da resnica že res ni nič manj opoteča kot sreča, vendar vedno tako ali drugače privre na dan.