Pred dnevi je umrla Hilary Mantel, ena najpomembnejših sodobnih britanskih avtorjev.

Najpomembnejše delo Hilary Mantel, zgodovinska trilogija Wolf Hall, je postavljeno na začetek 16. stoletja, na dvor kralja Henrika VIII., spremlja pa vzpon Thomasa Cromwella na položaj kraljevega ministra. Za prvi in drugi del trilogije, V senci Tudorjev in Pripeljite obtožence, je v letih 2009 in 2012 prejela bookerja. Od lani imamo v slovenščini prvi del trilogije Wolf Hall, V senci Tudorjev, in sicer v prevodu Dušanke Zabukovec, ki je tudi avtorica literarnega večera.

"… in tudi, kar se tiče bodočnosti, se radiu – ali je pravilneje: radiotu? – obeta vse bolj širokogrudna bodočnost kakor šimiju. Sploh je radio na vrhuncu – kolikor še ni, pa bo: radiokoncerti, radiozobotrebci in radiolikerji in vse mogoče. Kmalu bo ves svet radio."

Čeprav se svet na videz hitro spreminja, človeštvo v temeljih ni prav dosti drugačno kot nekoč. Tudi zato humorna besedila Frana Milčinskega delujejo še danes, neumnost, preračunljivost, ošabnost, poniglavost, sleparstvo in druge značajske lastnosti so pač večne. Zgodbice enega najpomembnejših slovenskih humoristov nas bodo v oddaji Humoreska tega tedna zabavale ves oktober.

"Sprašujem se … ne, ne sprašujem se, samo momljam … kaj delam tukaj"

Pisatelj Sarival Sosič se je v nekaj letih, odkar je izšel njegov leposlovni prvenec, roman Starec in jaz, dodobra zasidral na našem knjižnem prizorišču. Njegova pripovedna besedila odlikujejo izrazita ritmičnost, prepoznaven, zgoščen, liriziran jezik, ki se razrašča v prispodobe in simbole, razvejani stavki in intenzivnost pripovedi. Iz zbirke, ki bo v kratkem izšla pri založbi Litera, smo izbrali njegovi kratki pripovedi Dež sonce in Moje ime je ...

"Zapletene reči so to … podirati zakonsko stavbo."

Pisateljica in predavateljica Katie Kitamura (1979) je Američanka z japonskimi koreninami. Na literarno prizorišče je stopila leta 2009 z romanom Mala verjetnost (The Longshot), v katerem govori o pripravah na tekmovanje v borilnih veščinah in spretno prepleta perspektivi trenerja in športnika, ki se namerava udeležiti tekmovanja. Knjiga je požela odlične kritike in nominirali so jo tudi za nagrado young lions fiction. Po doktoratu iz ameriške književnosti, ki ga je pridobila v Londonu, se je odločila za pisanje in predavateljsko delo. Trenutno živi v New Yorku, kjer na univerzi v New Yorku poučuje kreativno pisanje. Njene knjige so prevedene v enaindvajset jezikov, vendar v slovenščini za zdaj ni dostopno še nobeno njeno delo. Avtorica Literarnega portreta o njej Leonora Flis je za oddajo prevedla nekaj odlomkov iz romanov Razhod, ki naj bi ga prenesli tudi na filmsko platno, in Intimnosti.

"Ne morem narediti, kar bi moral narediti. Ustvarjam podobo tega, kar bi moral."

Eden najpomembnejših sodobnih čeških pesnikov Petr Borkovec (1970), častni gost lanskih Dnevov poezije in vina, v poeziji podrobno, prefinjeno opazuje in prisluškuje svetu, še posebej naravi. Z mikroskopsko natančnostjo preiskuje živali in rastlinje ter večinoma v počasnem, meditativnem ritmu napleta zgodbe o njihovem bivanju, včasih pa ubira tudi bolj poskočne, radožive tone. Zadnje čase se njegova literarna ustvarjalnost vse bolj preliva v pesmi v prozi, v ritmizirano lirično prozo ali pa že kar prave kratke zgodbe z izrazito fabulo, vse s posebno občutljivostjo za podrobnosti, poglabljanje v bistvo stvari, živali in ljudi. Oddajo je pripravila prevajalka Nives Vidrih.