Redki so, ki znajo sodobni stvarnosti postaviti ogledalo tako duhovito, pronicljivo in nezagrenjeno, kot zna to pesnik Milan Jesih. In ne le stvarnosti, Jesih se na enak način zazre v vse tisto, kar nas dela človeške, prečloveške, in nič manj stvarno, duhovito ni njegovo sprejemanje smrtnosti. Izbor njegove nove poezije potrjuje tudi, da je človek neizmerne ustvarjalne moči, ki zna slovenski jezik zgnesti tako, da iz njega vzhaja najbolj žlahtna poezija: cikel So tolovaji in so rokovnjači, ki ga v Literarnem nokturnu interpretira Klemen Kovačič, sestavljajo pesmi, ki jih preprosto ne gre zamuditi.

Rad berem umirjeno, predano poezijo, / kot je uspevala Kavafisu v njegovih dobrih pesmih. / Ki jih ni malo.

Jure Jakob v svoji šesti, letos spomladi izdani zbirki z naslovom Učitelj gluhih, učenec nemih zajema iz treh tematskih virov: iz osebnega in družinskega spomina, iz vsakdana in iz razmišljanja o poeziji. Izbor pesmi v Literarnem nokturnu pripoveduje o življenju s poezijo, organsko vključeno v vsakdanje dogajanje.

… v oranžni najlonski obleki in čepici so stranke v njej videle uniformirano služkinjo, ki jim je na ukaz / ne pa čudovite, umetniške, skrajno individualistične in uporne ženske, kar je bila v resnici …

Britanska pisateljica in akademičarka Bernardine Evaristo je za roman Dekle, ženska, druga_i iz leta 2019 poleg vrste drugih odmevnih nagrad prejela nagrado booker skupaj z Margaret Atwood. Tako je postala prva temnopolta ženska, ki je prejela omenjeno nagrado. Bernardine Evaristo, borka za večjo inkluzivnost v literaturi in umetnosti sploh, je v središče romana, ki ga je v slovenščino prevedla Katja Zakrajšek in za svoje delo prejela letošnjo Sovretovo nagrado, postavila 12 pretežno temnopoltih žensk – njihov starostni razpon zajema vse od najstnice do 93-letne gospe, njihova porekla, verska in kulturna ozadja so različna, so pripadnice različnih družbenih slojev in z različnimi spolnimi usmeritvami, in vendar so njihova življenja povezana. Prek zgodb teh žensk je pisateljica ustvarila prodoren, tudi humoren vpogled v sodobno britansko družbo. Odlomek iz romana v oddaji Izbrana proza interpretira Maja Sever.

"Verjetno spet socialisti!" je zarobantil sprevodnik (…). "Ali pa nacisti! Saj je vseeno: itak je to ena in ista drhal!" Kot se je sicer kmalu izkazalo, je pri sumljivem predmetu šlo zgolj za neko staro kravo …

Leta 1966 rojeni Robert Seethaler je uveljavljeni avstrijski pisatelj, scenarist in igralec. Odraščal je na Dunaju, zaradi prirojene slabovidnosti je obiskoval šolo za slepe in slabovidne. Opravljal je različne poklice, se šolal za igralca in študiral psihologijo, vendar je študij prekinil. Uveljavil se je kot gledališki, filmski in televizijski igralec. Pisati je začel razmeroma pozno, pri osemintridesetih letih. Takrat je sodeloval v scenaristični delavnici v Münchnu. Iz scenarija je nastal njegov prvi roman, odtlej je vsakih nekaj let napisal novega. Največji odmev doslej sta imela njegova romana Trafikant iz leta 2012 in Vse življenje, ki je izšel dve leti pozneje in ga imamo tudi v slovenskem prevodu Aleša Učakarja. Leta 2020 pa je izšel roman Zadnji stavek, literarni portret skladatelja Gustava Mahlerja. Literarni portret o Robertu Seethalerju pa je pripravila prevajalka Tanja Petrič.

Konec je obotavljanja, jutri odhajaš. Včeraj zgodaj zjutraj so bombardirali hišo v soseščini in še vedno se dviga dim.

Knjiga priznane novinarke in pisateljice Slavenke Drakulić Vojna je povsod enaka prinaša vrsto esejev o vojni, ki so od leta 1991 do danes izhajali večinoma v tujih publikacijah. Dinamični in literarno napisani vzbujajo pisano paleto čustev in človeka prisilijo, da razmisli, kako je mogoče, da kljub tolikšnemu tehnološkemu in znanstvenemu napredku ne moremo izkoreniniti vojne in ubijanja. Napisani so s perspektive navadnih ljudi: beguncev, ki se po vojni skušajo znajti v tuji deželi, v kateri niso dobrodošli; ki ne vedo, ali so njihovi sinovi padli ali se bodo vendarle vrnili; posiljenih žensk, ki nočejo molčati ... Govorijo o okoliščinah, ki navadne ljudi spreminjajo v okrutne zločince, o vlogi medijev pri razumevanju vojnih dogajanj ... Slavenka Drakulić še enkrat pokaže, da se spopadi začnejo z besedami, indoktrinacijo, sejanjem nacionalistične mržnje in delitev – in da se, kot nočna mora, to kar naprej ponavlja. Odlomek je za Literarni nokturno prevedla Katarina Mahnič.

"Pojdiva na Tisovec, od tam mora biti videti krasno! Že od nekdaj sem si želela videti goreti Gogo!" (Hana)

Dogodek, ki ga ni in ga v zadušljivem mestu niti ne more biti? A nekoč se je vendarle nekaj zgodilo, le govoriti o tem se ne sme. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2023. Oddajo je za maturante leta 1999 pripravila Iva Ciglar, v Literarnem večeru pa nastopajo igralci Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik.