V torek, zadnjega avgusta zvečer, je pesnica in kritičarka Tina Kozin, urednica v Uredništvu za kulturo 3. programa radia Slovenija, programa Ars, v Celju prejela Veronikino nagrado za pesniško zbirko Nebo pod vodo (založba Litera). To je njena tretja pesniška zbirka.

Sorodna novica Tina Kozin: nebo pod vodo

"Nebo pod vodo že z naslovom evocira neulovljivo odsevnost, zrcaljenje in tisti nedoločljivi stik med realnim in iluzijo. Skratka, nekaj, kar se povsem prilega osnovnemu motivu zbirke: minevanju in izmakljivosti časa in spomina. Hkrati pa prav v tej izmakljivosti še kako ostaja sredi življenja. … Vsekakor gre za redko pesnjenje, katerega morda največja odlika je, da se za na videz skopimi, a vendar premišljenimi in celo preciznimi pomenskimi mrežami in imaginativni prodornostmi skriva neverjetna jezikovna energija," je zapisal Alen Širca, predsednik komisije za Veronikino nagrado.

Doživetje lirskega subjekta, ki se s konicami tipalk dotika skrajno pretresljivih izkušenj, kar jih more človek doživeti, začutimo v pesmi Tvoje staro telo Tine Kozin, ki jo v Liričnem utrinku tudi sama interpretira. Z Literarnim nokturnom Čas smolarjenja pa odpiramo njeno drugo pesniško zbirko Šumenja, iz katere smo izbrali štiri pesmi s podobami iz narave. A niso le impresije, v njih se skrivajo globoke prispodobe življenja. Interpretira jih Robert Prebil.

Vilenica 2021
7. septembra se začenja 36. mednarodni literarni festival Vilenica. Spremljali ga bomo s številnimi literarnimi oddajami, začeli pa bomo z Literarnim večerom Tiha sončna svetloba. Vilenica letos namenja posebno pozornost sodobni portugalski književnosti, zato bomo v oddaji poslušali izbor besedil Aljaža Koprivnikarja, ki je s sourednikom Ricardom Marquesem pripravil antologijo z naslovom A luz do sol calada – Tiha sončna svetloba. Prevod: Barbara Juršič, Blažka Müller, Katja Zakrajšek, Mateja Rozman in Mojca Medvedšek.

Sorodna novica Nagrado vilenica prejme avstrijski pisatelj Josef Winkler

Letošnji vileniški nagrajenec, avstrijski pisatelj Josef Winkler, je eden izmed "skrunilcev gnezda" književnikov, ki so v povojni avstrijski književnosti kršili tabuje in zastavljali neprijetna vprašanja ter neusmiljeno nastavljali ogledalo. Je pisatelj, ki niza drobne podobe v mraku nikoli umrlega nacizma ter se upira neizogibnosti minevanja in smrti. Včasih govori edini. "Kar sem doživel, prekrijem z lističi zlata, ki so jezik." Zanj se zavzema. In za spremembe. V slovenščino so prevedene tri njegove knjige: romana Ko bo nekoč tako daleč in Roppongi ter predavanja o poetiki Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem. Literarni večer na Prvem o "neprijetnežu s Koroške" je pripravila Amalija Maček.

Literarne nokturne v naslednjem tednu namenjamo nagrajencem in gostom Vilenice, med njimi tudi nemškemu pesniku in pisatelju Matthiasu Göritzu. V slovenščini smo ga že lahko spoznali po romanih Sanjači in grešniki, Kratkotrajne sanje Jakoba Vossa in Parker, tik pred izidom pa je še izbor njegove poezije z naslovom V nebesih dežuje. Za oddajo smo iz te knjige izbrali pesmi, posvečene pesnikovemu očetu, skladatelju Händlu, Dami brez hermelina in pesnici Emily Dickinson. Prevod: Aleš Šteger.

Matthias Goritz: V nebesih dežuje

Posebno pozornost bomo v literarnih oddajah namenili tudi Milanu Dekleva, vsestranskemu književniku in letošnjemu slovenskemu avtorju v središču Vilenice, ki preživlja izredno ustvarjalno obdobje: avgusta je končal snemanje kantate, julija je izšel njegov novi roman Pet za kvartet, pred desetimi dnevi pa so na ljubljanskem festivalu izvedli lirično opero na njegov libreto Zora in čriček. Ta je v knjižni obliki izšel pred nekaj meseci, hkrati s pesniško zbirko In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi). Zbirka je zenovsko vseobsegajoča, zajema ves kozmos. V Literarnem nokturnu torej Milan Dekleva: In vsi so očarani z mesečino okrog pesmi, sledi pa še nedeljski Literarni portret Milana Dekleva.

Literarni nokturni s slovenskega, francoskega in ameriškega govornega področja
"Če mirno počivam v točki razbolenosti, za parklji pride Miklavž," zapiše Alenka Jovanovski v Literarnem nokturnu z naslovom Teater iz papirja. Njena poezija ne pozna ovinkov ali bližnjic: neposredno, dinamično in pokončno, pa tudi izjemno subtilno se spopada z vsem, čemur bi se pogosto najraje izognili, pa naj bo to intimna bolečina ali pa sprevrženost družbenega sistema. Pri tem njena poezija vselej ostaja poezija: odprta, večznačna gosta govorica. Avtorica se je doslej podpisala pod dve knjigi poezije: knjigo Hlače za Džija in knjigo Tisoč osemdeset stopinj, za katero je prejela tudi Veronikino nagrado. V oddaji bodo predvajane njene nove, še neobjavljene pesmi. Interpretira Sara Gorše.

Marion Brunet je priznana francoska avtorica desetih kriminalnih romanov za odrasle, otroke in mladino, večinoma tudi nagrajenih. Rodila se je leta 1976 na jugu Francije v kraju Vaucluse. Več let je delala kot specialna pedagoginja za otroke, nato pa v dnevni internistični bolnišnici za najstnike. Prvi roman – na temo umetne oploditve in homofobije – je izdala leta 2013, zanj je prejela nagrado Unicefa za mladinsko književnost. Tudi v poznejših delih se veliko posveča socialni problematiki najstnikov.

Največji uspeh doslej je Marion Brunet doživela z romanom Krožno poletje o najstništvu delavskega razreda, ki je bil večkrat nagrajen. V ospredje postavlja petnajst- in šestnajstletni sestri Jo in Céline iz revne družine. Ko Céline zanosi, to povzroči silovit družinski pretres. Besedilo z začetka romana je izbral in prevedel Andrej Pleterski.

Sodobni ameriški pesnik Billy Collins se je rodil leta 1941; študiral je angleščino in jo tudi predaval. Doslej je napisal vrsto zbirk poezije, ki jo zaznamujejo vsakdanjosti, vendar ne brez globine in poante; v pesmih je pogosto zaznati poudarjeno čustveno občutljivost. Billy Collins spada med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi ameriškega pesnika iz njegove leta 2020 objavljene zbirke je prevedla Miriam Drev. Literarni nokturno ima tako naslov po tej zbirki: Dan, namenjen kitom.

Podaljšano ozračje počitnic…
… z besedilom V avtodomu francoskega pisatelja in zgodovinarja Ivana Jablonke … Avtor se je rodil leta 1973, dela kot profesor sodobne zgodovine na Severni pariški univerzi in je avtor več knjig, med drugim biografije o Jeanu Genetu in pripovedi o svojih prednikih.

V romanu z naslovom V avtodomu (2018) opisuje svoje otroštvo in mladost, predvsem poletna družinska potovanja z avtodomom, počitnice s starši in bratom od Portugalske, Italije in Korzike do Grčije, Turčije in Maroka. Srečno otroštvo pa ima tudi temnejše tone … Prevod: Tadeja Šergan.

Septembra se bomo ob nedeljah hahljali ob odlomkih romana Grad Gripsholm Kurta Tucholskega
"Dragi mojster, ljubezen v današnjih časih? Kdo pa danes še ljubi? Potem bi že raje napisal poletno zgodbo. Naj si zgodbo kar izmislim? Domišljijo imajo samo podjetniki, kadar ne morejo plačati."

Kurt Tucholsky (1890–1935) velja za pomembnega pisatelja Weimarske republike. Najbolj znan je po svojem romanu Grad Gripsholm (1931). V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. Obiščeta ju tudi prijatelja. Popolne poletne počitnice, vse dokler ne srečajo objokane deklice. Roman je poln duhovitih prizorov in besednih domislekov. V letih od izida je ohranil svežino in z vidika pisateljske drže nenavadno inovativnost. Tucholsky zgodbo začne presenetljivo, s satiričnim zamahom, tj. s korespondeco med njim in založnikom glede nove knjige in honorarja. V odlomku pa se seznanimo tudi z glavnima popotnikoma, pisateljem Petrom in Lydijo ter njeno navezanostjo na dolnjo nemščino oziroma misingščino. V nedeljski Humoreski tega tedna!