V njej pesnica tudi ob pomoči opuščanja ločil in z izbranim jezikom, predvsem pa z lomljenjem verza, odpira večpomenskost. Osrednja tema vseh njenih pesniških zbirk je narava in z njo povezana motivika. V zadnji pesniški zbirki je opaziti tudi brisanje meje med človeškim in nečloveškim, subjektivnim in objektivnim. Knjiga Nebo pod vodo, ki jo zaznamuje opazna izraba praznine, deluje kot sklenjena pesniška celota. Nekaj pesmi iz nje v Literarnem nokturnu interpretira Sabina Kogovšek.

"Naj misli, kogar bi pušice te zadele, / de na visoki vrh lete iz neba strele."

Znano je, da je France Prešeren Zabavljive napise oziroma epigrame namenil na primer Kopitarju, Vodniku, Metelku in Vrazu. Nekatere osebe in njihova dela, ki jim je namenil svoje puščice, pa je danes teže razbrati. Na primer Jakoba Zupana in njegov cikel epigramov Pšice ali njegove heksametre in poskuse pisati poezijo brez sičnikov; podobno pravljičarja Janeza Ciglerja in njegovo basen Mravlja s kobilico, ob katero se Prešeren obregne kot ob pogreto jed. Poleg tega se posmehne tudi pesnikom letnih časov – Juriju Kosmaču, Ignaciju Holzapflu in Mihi Kastelicu. V svojih Zabavljivih napisih, ki jih v Literarnem nokturnu interpretira Gregor Zorc, je Prešeren izredno duhovit, pri tem pa ves čas ohranja visoko intelektualno raven in večinoma izredno ostrino – tako na primer v epigramu Blažu Potočniku, pesniku homeopatu. Zaradi tega je z nekaterimi zabavljivimi napisi seveda trčil ob cenzuro.

"Ljudi ne primamlja svetloba, ampak tema …"

Poezija pesnika in prevajalca Marjana Strojana je oblikovno raznolika, njen avtor suvereno prehaja med rimanimi, formalno strožjimi pesmimi, ki koreninjo v dialektiki zvočnega in pomenskega potenciala jezika, ter poezijo v prostem verzu, v kateri je izrazitejša pripovedna nit. Izbor avtorjevih novih pesmi Noč v vrtu covidne bolnice združuje krajše pesmi v prostem verzu; kljub resni tematiki, epidemiji covida, to ni temačna poezija, nasprotno, odlikuje pa jo tudi za Strojana značilna erudicija.

Miklavževo …

Za Miklavževo smo izbrali zgodbo Mirane Likar Bajželj z naslovom Palica in podnaslovom Miklavž, ki jo je avtorica pred leti napisala prav za poslušalce Literarnega nokturna. Pripoveduje o otroškem pričakovanju daril in topline praznovanja, kar pa ni nekaj samoumevnega. Parklji in palica, ki jo Miklavž pusti namesto darila, so strašljivi, namesto veselja se v otroka lahko naseli tesnoba ob stvareh v življenju, ki jih še ne razume. Zgodbo interpretira dramska igralka Martina Maurič Lazar.

"Spadam med Jude, ki krasijo božično drevesce in ne berejo tore, ampak med kolegi sem veljal za dovolj judovskega, da bi moral z veseljem žrtvovati vsakoletni maraton žretja in buljenja v teve za dobrobit človeštva."

Božiče sem "prebil na bolniških oddelkih ter iz različnih odprtin vlekel zataknjene otročičke in božične okraske. Vendar ni bilo vse tako slabo", pravi pisatelj in nekdanji zdravnik ginekolog Adam Kay, ki ga poznamo po humorni uspešnici Tole bo bolelo. V decembrskih oddajah Humoreska tega tedna pa prebiramo njegovo drugo knjigo Sveta noč, zgaran na moč, v kateri znova naniza veliko smešnih zgod in nezgod ob koncu leta. Na primer, kako je o božiču namesto daril odpiral bolnike, namesto pečenke žvečil sendviče iz avtomata, na bralčevo presenečenje pa se teh časov vseeno spominja z veseljem in nostalgijo. V prvem delu po daljšem uvodu izvemo, kaj se mu je zgodilo v zadnjih dneh leta 2004 in na začetku leta 2005. Besedilo interpretira Blaž Šef.