Osmi marec je mednarodni dan žensk. Ta dan je posebej namenjen opozarjanju na zahteve po ekonomski, politični in socialni enakopravnosti žensk in poudarjanju njihovih dosežkov. Osmi marec je vedno znova priložnost za opomin, da temeljne pravice žensk niso ne samoumevne in ne univerzalne.

Ena pomembnih zgodnjih slovenskih bojevnic za svobodo in pravice žensk je bila Angela Vode. Rodila se je leta 1892. Po izobrazbi je bila učiteljica, študirala je tudi zdravstveno pedagogiko, opravila je specialistični izpit iz defektologije. Med vojnama je dejavno sodelovala v različnih društvih, ki so se zavzemala za odpravo diskriminacije po spolu in socialnem položaju. Bila je članica Komunistične partije in Osvobodilne fronte, pa so jo po vojni na Nagodetovem procesu vseeno po krivici obsodili in jo za šest let zaprli. Po prihodu iz zapora je bila brez zaposlitve. Umrla je leta 1985.

Angela Vode je objavila vrsto člankov in samostojnih del – Žena v današnji družbi, Žena in fašizem, Spol in usoda. Leta 1999 je izšel ponatis njenih del. V Literarni nokturno je urednica oddaje Staša Grahek uvrstila besedilo iz leta 1961 zapisanih Spominov Angele Vode z naslovom Prvi korak Slovenk na politično pozornico. Interpretira ga Lena Hribar.

Kmetija kajpak še malo ni taka lepota kakor mlin, vendar se je tudi na Kristininem domu marsikaj ponujalo fantu iz Mlina na griču, kjer kakor marsikje drugje sploh niso poznali kmetovanja.

Karl Gjellerup je leta 1878 je napisal roman z naslovom Idealist. Glavni junak romana je mlad učenjak, odločen nasprotnik teologije, ki zagovarja prepričanje, da se človeško telo po smrti spremeni v prst, človeški duh v vesoljnega duha, človeška duša pa se vrne k večnim idejam, razodetim v naših mislih. Roman je Gjellerupu omogočil vstop v dansko pisateljsko družbo, čeprav je bil njegov idealizem prepleten z občudovanjem vsega nemškega, posebno Schillerja, Kanta in Goetheja, po drugi strani pa je pri danskem občinstvu izzval odpor zaradi svojega prostozidarstva in brezboštva. Pozneje je zasnoval daljši roman o zločinu in kazni in pekoči vesti, tudi precej pod vplivom Tolstoja in zlasti Dostojevskega, ter dogajanje postavil v dansko pokrajino, predvsem v enega izmed mlinov na otoku Falstru. Glavni junak romana Mlin na griču je mlinar Jakob, ki ga v petih knjigah spremljamo od prevzema mlina do njegovega tragičnega konca.

Karl Gjellerup je leta 1917 prejel Nobelovo nagrado "za vsestransko in bogato pisateljsko ustvarjanje, navdihnjeno z visokimi ideali". Poleg romanov je pisal poezijo, povesti in drame, v Literarnem večeru pa ga prek odlomkov romana Mlin na griču v prevodu Janka Modra predstavlja Marjan Kovačevič Beltram. Odlomke interpretira Primož Pirnat.

Takrat se mi je razkrilo, koliko koncentracije zahteva vloga, celo če v njej na videz ne delaš čisto nič, pa tudi ponovno potrdilo, kako pomemben je za tvoj uspeh dober soigralec.

Sorodna novica Petra Pogorevc: Joži

Jožica Avbelj je dramska in filmska igralka z izjemnim opusom. Nase je opozorila že med študijem na akademiji, ko je igrala v eksperimentalnem gledališču Glej. Leta 1975 je postala članica Mestnega gledališča ljubljanskega in tu ustvarila izjemne vloge. Zanje je prejela vse najvidnejše nagrade, leta 2001 pa največjo: Borštnikov prstan za celoten igralski opus.

Nedavno je izšla biografija Jožice Avbelj z naslovom Joži. Napisala jo je Petra Pogorevc in iz nje je tudi poglavje z naslovom Dirka in bleferka, ki ga v oddaji Spomini, pisma in potopisi interpretira Jožica Avbelj sama.

Na Gregorjevo - otec, še veš? - se ptički ženili so, / za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; / midva preko ceste sva slušala ... "Čuješ živ-živ? /To je 'živio' - zdaj starešina je mládi napil."

Na Gregorjevo pogosto rečemo, da se "ptički ženijo". Tako je zapisal tudi Niko Kuret, eden naših osrednjih etnologov in avtor knjig Praznično leto Slovencev, da so "Kroparski kovači njega dni (ko je sveti Gregor godoval na dan začetka pomladi) na gregorjevo prenehali delati v vigenjcih in v sprevodu odšli na 'tičjo vohcet'". Iz Kuretovega zapisa je Tadeja Krečič za Literarni nokturno izbrala odlomek o običajih tega dne, ki so se ohranili do zdaj na vasi in v mestih, ali pa smo jih celo na novo obudili. Danes in v preteklosti pa nam vse: narava, običaji, svetnik ali zapisi o davnih šegah sporočajo najpomembnejše: pomlad ni več daleč.

Na lahnih perotih prihajajo sanje, / ko zemlja zavija se v mrak, / ko poznega potnika v mračni daljavi / izgublja se trudni korak …

Slovenska pesnica in učiteljica Kristina Šuler se je rodila 17. julija 1866 v Kropi na Gorenjskem. Književnosti je bila zavezana vse življenje. Prve pesmi je začela pisati pri štirinajstih letih, najprej v nemščini, pozneje v slovenskem jeziku. Njen mentor je bil pesnik Anton Medved, ki ji je napovedoval lepo literarno prihodnost ter menil, da lahko postane največja slovenska pesnica. Vendarle pa pesnici zaradi težavne življenjske usode ni uspelo izdati pesniške zbirke. Njena posthumna zbirka je izšla petdeset let po njeni smrti, poimenovana Češnja pod mojim oknom.

Literarni večer o njej je pripravila Cvetka Bevc, njene pesmi pa interpretirata dramska igralca Vesna Jevnikar in Branko Jordan.

… če pri izdihu zašumi, pa še ni težko dihati, je minus petinštirideset; če je dihanje glasno in opazno loviš sapo, je minus petdeset. Če temperatura pade pod minus petinpetdeset, pljunek zmrzne v zraku. Tokrat so pljunki zmrzovali v zraku že dva tedna.

Ruski pisatelj Varlam Šalamov (1907–1982), je zaslovel s Kolimskimi zgodbami, utrinki iz življenja v sovjetskih delovnih taboriščih ob reki Kolimi v severovzhodni Sibiriji, kjer je umrlo približno tri milijone ljudi. Šalamova so prvič aretirali že med študijem, potem pa še večkrat, zaradi malenkosti. Skupno je v taboriščih preživel sedemnajst let. Knjiga nam ponuja vpogled v življenjske usode številnih ruskih kaznjencev. Prisilno delo, pretepanje, neznosne razmere v taborišču, nevzdržno podnebje, pomanjkanje hrane in zdravil silijo človeka v nenehno životarjenje in boj za obstanek. Pa vendar se trudi Šalamov kot kaznjenec opaziti tudi sočloveka ali vsaj droben dogodek v naravi, ki mu razsvetli življenje.

Nekaj podobnega velja tudi za zgodbo Tesarja, ki jo v Literarnem nokturnu interpretira Blaž Šef.