Za hip je bil svet cel.

Pesnica Miljana Cunta je nase opozorila že s svojo prvo knjigo poezije Za pol neba, ki je leta 2010 izšla pri založbi Beletrina in je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Tej knjigi sta sledili zbirka Pesmi dneva z umetniškimi fotografijami Dušana Šarotarja, izšla je pri založbi KUD Logos, in Svetloba od zunaj, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga. Lani pa je Miljana Cunta na 22. Pesniškem turnirju, ki je potekal v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, s pesmijo Ura postala vitezinja poezije in bila je uvrščena tudi v ožji izbor za nagrado Fanny Haussmann 2022. To in še dve novi daljši pesmi Miljane Cunta v Literarnem nokturnu interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar.

tišina prostorov. ustavljen čas.

Jana Bodnárová je eno najizvirnejših sodobnih slovaških literarnih imen; odkar je leta 1990, pri štiridesetih, objavila svoj prvenec, je izdala je približno trideset knjig za odrasle in otroke.
Za književno ustvarjanje je prejela vrsto književnih nagrad in nominacij. Njena posebnost je, da je dosegla široko priznanje na skoraj vseh področjih književnega ustvarjanja – v prozi, poeziji, dramatiki, radijskih igrah, otroški in mladinski književnosti, hkrati pa je med slovaškimi književniki pionirka performativne videopoezije. Študirala je umetnostno zgodovino, dobrih deset let je bila zaposlena na zavodu za spomeniško varstvo in pisala je članke o sodobni umetnosti. Pomemben vpliv na njeno ustvarjanje ima fascinacija nad likovno umetnostjo, govorica podob. Velja za posebno blago in rahločutno ustvarjalko. Posveča se sodobni in novodobni ženski, samoti posameznika in fenomenu spomina. Njeno prozno in pesniško pisanje zaznamujejo fragmentarnost, eliptičnost, asociativnost, senzualnost in intuitivnost. Avtor Literarnega večera Andrej Peric je pripravil izbor pesmi iz petih zbirk Jane Bodnárove in jih tudi prevedel. Interpretirala jih je Barbara Žefran, glasbo za literarni večer je izbrala Nina Kodrič, tonski mojster je bil Urban Gruden, režiral je Klemen Markovčič.

bogastvo je steklo
med razpoke hrastovega križa.

Pesnik Zlatko Kraljić je leta 2017 pri KUD Apokalipsa objavil večjezično pesniško zbirko (v slovenščini, poljščini in angleščini) z naslovom Achtung Auschwitz. Kot je v uvodni besedi zapisala dr. Magdalena Dyras, je v njegovem primeru védenje o travmatični preteklosti in izkušnjah žrtev rodilo silno empatijo in željo, da bi skrbno rekonstruiral tuje trpljenje, skoraj do občutka fizične bolečine. V Literarnem nokturnu ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta nekaj Kraljićevih pesmi interpretira dramski igralec Primož Pirnat.

"Ampak gospa, bilo je kot pri Plutarhu. Zavojevalec vstopi v prestolnico. Kolikokrat ima človek priložnost, da si to ogleda?"

Kanadski pisatelj Robertson Davies je živel med letoma 1913 in 1995 in velja za nekakšnega očaka kanadske literature. Njegov opus je zelo obsežen. Napisal je več trilogij, v katerih se je temeljito posvetil kanadski zgodovini in posebnosti tamkajšnjih krajev in ljudi. V romanu Umorjeni in duhovi na sprehodu iz leta 1991 zgodbo pripoveduje novinar Connor Gilmartin, ki ga umori ženin ljubimec, nato pa nekako post festum obišče torontski filmski festival, na katerem se pred njim odvrti panorama filmov o njegovi lastni družinski preteklosti in prelomnih dogodkih osamosvojitve ameriških držav izpod britanske vladavine. Odlomek je prevedla Miriam Drev, interpretira ga dramska igralka Vesna Jevnikar.

Šestega maja zjutraj je preostanke snega vrh Kanina bežno oblila rožnata svetloba.
Esther Kinsky, rojena leta 1956, je nemška prevajalka, pesnica, esejistka in pisateljica. Rodila se je v Engelskirchnu, zdaj pa živi v bližini Vidma. Lani je izdala roman z naslovom Rombo. Vanj je vpletla spomine sedmih prebivalcev doline v vasici po Kaninom na območju Furlanije, ki jo je 6. maja (in nato še septembra) 1976 prizadel hud potres. Ta potres je hudo zaznamoval tudi Posočje.

Rombo je italijanska beseda za podzemno grmenje pred potresom.
Knjiga je napisana v obliki kratkih poglavij z naslovi, ves čas se menjajo pričevanja oziroma spomini sedmih ljudi in opisi dogajanja pred in med potresom ter po njem. Napisana je v strnjenem, strogem in hkrati liričnem slogu.
Odlomek je prevedla Miriam Drev.

Kako pozabljam kraje svojih mladih dni,
imena hiš, ljudi, dreves, trav, ptičev.

Mineva 90 let od rojstva pesnika Franceta Forstneriča. Rodil se je v Pobrežju pri Ptuju, študiral je na pedagoški šoli v Ljubljani. Sprva je delal kot učitelj, nato je postal novinar pri Večeru, pozneje je bil dopisnik za kulturo pri Delu. Doštudiral je tudi sociologijo. France Forstnerič je pisal za mladino in odrasle. Prvo pesniško zbirko, Zelena ječa, je napisal leta 1961. Njegova poglobljeno bivanjska poezija ima tudi značilnosti pokrajine, ki ga je zaznamovala. Ena najpomembnejših zbirk Franceta Forstneriča je leta 1981 objavljena Ljubstava. Iz nje smo za Literarni nokturno izbrali nekaj pesmi.

Njune kosti - zdi se - žigov njunih imen ne nosijo.
Če se spremešajo? Kdo je junak, kdo izdajalec?

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Tako kot Sofoklejeva je tudi Smoletova Antigona letos predvidena za maturitetno branje.

Avtorica scenarija Mateja Gomboc, režiser Alen Jelen, igralci Kristijan Guček, Patrizia Jurinčič Finžgar, Jure Kopušar, Gorazd Jakomini in Matija Rupel.