Sorodna novica Poslovil se je zamejski režiser in pisatelj Marko Sosič

Posvetilo Marku Sosiču
V Literarnem večeru Svetovi na meji svetov se lahko poglobimo v literarno ustvarjanje pred kratkim umrlega Marka Sosiča. Poleg tega, da je režiral v različnih slovenskih in italijanskih gledališčih ter za televizijo in film (leta 2016 je posnel svoj celovečerni prvenec Komedija solz, pred dvema letoma je za RTV Slovenija ustvaril dokumentarni igrani portret Karmela o življenjski in umetniški poti svetovljanke Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela) in da je bil umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici ter umetniški vodja in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, je bil eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev na literarnem področju. Za svoj čustveno pretresljivi roman Balerina, balerina iz leta 1997 je prejel tržaško nagrado vstajenje in bil finalist za nagrado kresnik. Za kresnika je bil prav tako nominiran z romani Tito, amor mijo, Kratki roman o snegu in ljubezni ter Ki od daleč prihajaš v mojo bližino.

Sorodna novica Časom prikladen radijski ciklus Dekameron C-19 se nadaljuje tudi v teh mesecih

Druga zgodba iz novega pandemijskega ciklusa Dekameron C-19
V petek je bila na sporedu druga zgodba iz novega cikla Literarnih nokturnov Dekameron C-19. Vsako pripoveduje po en boccaccievski lik/pripovedovalec – tokrat je to Emilija – Mateja Perpar, interpretira pa dramska igralka Maja Martina Merljak. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama.

Ljubezen, romantika, erotika
Sobota in nedelja sta bili posvečeni široki paleti ljubezenskih čustev. Eksplicitna erotika prežema roman Potovanje čez divjino iz leta 1989 v Turčiji rojenega Morisa Farhija. V romanu glavni junak Daniel Brač, ki izvira z otoka Brača, pride v Južno Ameriko restavrirat pomembno sliko in poiskat vojnega zločinca, ki je med drugo svetovno vojno umoril njegovega očeta. Pri tem pa vstopi tudi v svet inkovske mitologije in politične realnosti Latinske Amerike. Erotika preveva junakovo razmerje z ženo v odlomku, izbranem za oddajo Izbrana proza.

Anne Wiazemsky, francoska pisateljica in igralka v filmih novega vala, pa se v svojem predzadnjem romanu Leto pozneje spominja prvega leta življenja z nekdanjim možem, režiserjem Jeanom-Lucom Godardom (poročena sta bila od leta 1967 do 1979), in družbenega vrenja ob dogodkih maja 1968.

Po tej knjigi o ljubezni avtorja filmov, kot sta Do zadnjega diha in Prezir, do 17-letne igralke in o mladih revolucionarjih v Parizu je leta 2017 Michel Hazanavicius posnel film z naslovom Godard, ljubezen moja. Odlomek lahko slišite v oddaji Spomini, pisma in potopisi.

V središču Literarnega portreta pa je Kama Sywor Kamanda, v Demokratični republiki Kongo rojen ustvarjalec egipčanskih korenin. Njegove knjige so prevedene v več svetovnih jezikov, je prejemnik prestižnih literarnih nagrad, med drugim nagrade Francoske akademije. V slovenščino je bil doslej preveden samo izbor njegovih pravljic, v oddaji Špele Pahor, ki jo je režirala Špela Kravogel, pa ga spoznamo kot pesnika, predvsem kot pesnika ljubezni.

Valentinov Literarni nokturno pa je posvečen slovenski ljubezenski poeziji, natančneje knjigi Vsaka ljubezen je pesem: Najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov. Urednik knjige Alojz Ihan je v prvem stavku uvoda zapisal: "Ljubezen je brez dvoma prva tema poezije, če ne celo edina prava tema poezije." V oddaji dramska igralca Saša Mihelčič in Gregor Čušin interpretirata pesmi Lili Novy, Ivana Minattija, Gregorja Strniše, Daneta Zajca, Milana Jesiha in Bine Štampe-Žmavc.

Tudi za pustovanje se bo našel prostor
Na pustni torek se bomo v Literarnem nokturnu posvetili liku kurenta. O tem
znamenitem "svetniku" slovenski etnograf Niko Kuret izčrpno piše v knjigi Praznično leto Slovencev in z opisi ohranja zanimive običaje, nekatere tudi edinstvene na svetu.

Prišleki Lojzeta Kovačiča v Arsovem domačem branju
Arsovo domače branje pa bo posvečeno še enemu velikanu slovenske literature Lojzetu Kovačiču, ki je dvakrat prejel nagrado kresnik, in sicer leta 1991 za roman Kristalni čas, leta 2004 pa za Otroške stvari. Spoznamo prvi del romana Prišleki, v katerem pripoveduje o svoji zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič.