Pa tudi nemška pesnica Lisel Müller in nemška pravnica ter politično angažirana pisateljica Juli Zeh. Vmes je pustni torek s kurenti in stota obletnica rojstva Bojana Štiha: življenje v književnosti, književnost v življenju.

"Spomini iz otroške dobe? Veliko jih je in skoroda vsi so zvezani s poezijo in skrivnostmi in stvarmi, ki jih v našem današnjem svetu ni več," beremo v besedilu Spominjam se naše ulice, ki ga najdemo v knjigi To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen Bojana Štiha, kritika, esejista, gledališčnika in urednika. Rodil se je 18. februarja pred stotimi leti, kar je več kot primerna priložnost, da se ga spomnimo: neizbrisno je zaznamoval slovensko kulturo: od leta 1959 pa do smrti leta 1986 je namreč vodil osrednje slovenske institucije: Triglav film, ljubljansko Dramo, Slovensko ljudsko gledališče v Celju in SNG Dramo v Mariboru, nato pa še Viba film. Ves čas je pisal in knjiga To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, je bila večkrat natisnjena uspešnica. Kot bomo slišali, Bojan Štih obuja spomine na otroštvo v Ljubljani – ne brez nostalgije in tudi grenkobe …
Bojan Štih: Spominjam se naše ulice

Feminizem je bila zastarela, maščevalna ideologija brez smisla za humor, ki je mlade ženske niso več potrebovale.
Francoska pisateljica Annie Ernaux, s polnim imenom Annie Thérèse Blanche Ernaux, rojena Duchesne, je najnovejša Nobelova nagrajenka za književnost. Rodila se je prvega septembra leta 1940 in mladost preživela v kraju Yvetot v Normandiji. Po smrti starejše sestre, ki je ni poznala in se o njej v družini ni govorilo, je bila edinka. Študirala je na univerzah v Rouenu in Bordeauxu in postala univerzitetna profesorica za novejšo francosko književnost. In, seveda, pisateljica. Njeno skoraj petdesetletno književno ustvarjanje nam bo prek avtoričinih besedil predstavila Tadeja Krečič Scholten, ki se je z Annie Ernaux tudi pogovarjala, ko je pisateljica obiskala Ljubljano.
Annie Ernaux

"V starih časih je živel na tem svetu tudi Kurent. Dasi je ugnal marsikako burko ter celo smrti in hudičem nagajal, vendar prebiva tudi on v nebeškem kraljestvu." (Jakob Kelemina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva: Močni kovač, nazvan Kurent)

O kurentih smo navajeni govoriti v množini, prihajajo vsako leto in preganjajo zimo. Zanimivo pa je, da je različic kurenta več tudi v slovenski slovstveni folklori in slovenski literarni, likovni in glasbeni umetnosti. Od kod pravzaprav prihaja kurent, kakšna je razlika ali zveza med kurentom v okviru pustnih šeg in likom kurenta v slovenskih bajkah in pripovedkah? In kako je kurent zakorakal v slovensko literarno umetnost? Na ta vprašanja bo skušal odgovoriti Literarni večer, ki ga je pripravil Matej Juh.
Kurenti

Kaj naj storim s svojo srečo? Kako naj jo obdržim, jo skrijem, jo zakopljem nekam, kjer je ne bom nikoli izgubila?
Ob 120. obletnici rojstva ameriške pisateljice Anaïs Nin, znane po svojem opusu erotične literature, smo izbrali odlomek iz knjige Henry & June. V njem opisuje leto 1931 in med drugim svoj odnos s Henryjem Millerjem, prek katerega pisateljica spoznava nove plasti lastne biti, pa tudi erotični, nekonvencionalni svet pariških umetnikov. Knjigo je prevedla Marjana Dolničar.
Anaïs Nin

Škržati
Vselej enoglasni, to so / zamaknjeni glas tišine.
Zapiše Lisel Müller, ki se je kot Elisabeth Annedore Neumann rodila 8. februarja 1924 v Hamburgu. Zaradi očetovega javnega opozarjanja na nevarnost nacistične ideologije je morala leta 1939 zapustiti Nemčijo. Z mamo in sestro je odpotovala v ZDA, kjer je oče že dve leti prej dobil status političnega prebežnika. Po končanem šolanju je najprej delala kot receptorka pri nekem zdravniku in pisala recenzije za dnevnik Chicago Daily News, nato pa je na povabilo različnih univerz začela poučevati kreativno pisanje.

Lisel Müller je začela pesniti leta 1953, po mamini smrti. Trinajst let pozneje, po intenzivnem učenju in izpopolnjevanju angleškega jezika, je izšla njena prva pesniška zbirka Dependencies (Vzajemnosti, 1965), sledilo pa jih je še sedem. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim tudi ugledno ameriško državno nagrado in Pulitzerjevo nagrado. Ob pisanju je tudi prevajala. V letu 2023 bo v zbirki Sozvezdje založbe Družina izšel prvi knjižni prevod njenih pesmi v slovenščini. Za pokušino jih bomo poslušali v Literarnem nokturnu. Prevod: Miljana Cunta.
Lisel Müller

En-tro-pija, en-tro-pija, skandirajo njene misli.
Nadaljujmo, se jim Dora zavestno upre.
Juli Zeh, rojena leta 1974 V Bonnu, je nemška pravnica in politično angažirana pisateljica. Bralce je navdušila že s svojim prvim romanom Orli in angeli, ki je poleg romana Sla po igri in literarnega potopisa Tišina je hrup: potovanje po Bosni preveden tudi v slovenščino. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, med drugim je leta 2013 prejela nagrado Thomasa Manna, leta 2019 pa nagrado Heinricha Bölla. Po izjemno priljubljenem družbenokritičnem romanu o vasi Unterleuten (2016) je leta 2021 izšel še njen drugi roman o podeželju z naslovom Über Menschen (O ljudeh), v katerem se glavna junakinja Dora v drugi polovici leta 2020 umakne na nemško podeželje, stran od svojega življenjskega sopotnika, ki je postal najprej strasten zagovornik Petkov za prihodnost, z začetkom pandemije pa prerok zatona sveta.

Avtorica knjige nas z večkrat filmsko scenarističnimi prijemi in veliko humorja popelje v svet nemške podeželske stvarnosti in njenih predsodkov, ob katerih mora svojo politično vzvišenost zrahljati tudi Dora. Zgodba, ki jo je ustvarila Juli Zeh, je hkrati eno prvih ogledal vzgibov, ki jih je v nas sprožila pandemija. Pogosto so zaviti v ironijo in humor in vendar zreli za bralčev osebni obračun z njimi.
Juli Zeh: O ljudeh