Leta 1995 v Mariboru rojeni Tom Veber je pesnik, performer, vizualni umetnik, urednik in kulturni producent. Nastopa kot igralec, plesalec in pevec. Poezijo objavlja v literarnih revijah in na radiu, sodeluje na pesniških slamih. Zmagal je na več pesniških turnirjih in natečajih. Njegove pesmi so bile objavljene tudi na tujem, nekaj njegovih pesmi je natisnjenih v nemški antologiji Mein Schwules Auge, v kateri se s svojimi deli predstavljajo gejevski literati in umetniki z vsega sveta. Leta 2019 je izdal pesniško zbirko Točka preloma, ukvarja se s prostorsko postavitvijo poezije. Svoje ustvarjalne in uredniške moči namenja tudi povezovanju in promociji umetnic in umetnikov iz sfere LGBTQIA+. Decembra lani je pri Lambdi izšla njegova druga pesniška zbirka Do tu sega gozd. Pesmi Toma Vebra interpretira dramski igralec Primož Pirnat.

Literarni nokturno - Tom Veber: Izpod roba preproge

Samotar je mojster slepil.
Francoski pisatelj Pierre Drieu La Rochelle se je rodil leta 1893 v Parizu. Bil je tragičen lik; boril se je na fronti v prvi svetovni vojni, se družil z nadrealisti in se z njimi razšel, med drugo vojno pa je simpatiziral z nacisti in se ob koncu marca 1945 ubil.

Njegov najboljši roman je Izplamtevanje (1931), ki velja za prvi roman o mamilih, pripoveduje o treh poslednjih dneh narkomana Alaina. Prikazuje junakove muke in strahove, predvsem pa nemoč pred drogo, ki ga uničuje. Izbrani odlomek sicer vzbuja upanje, da bo Alaina odrešilo pisanje, se pravi moč ustvarjanja, vendar ga neizogibno čaka tragičen konec. Roman Izplamtevanje je leta 2004 prevedla Tanja Lesničar Pučko.

Izbrana proza - Pierre Drieu La Rochelle: Izplamtevanje

Če se je na mizo v sobi usedla muha, mi je v ušesu zamolklo zabobnelo.
Nikola Tesla, srbsko-ameriški izumitelj, vizionar, avtor več kot 700 patentov, je raziskoval predvsem elektriko in magnetizem. Zanimala so ga še druga področja, znanstveno razlago je iskal tudi za mejne pojave. Njegovi najznamenitejši izumi so večfazni indukcijski elektromotor, Teslov transformator in turbina brez lopatic, prva hidroelektrarna na Niagarskih slapovih pa je bila zgrajena po njegovih načrtih. Umrl je 7. januarja pred 80. leti. Ob tej priložnosti smo izbrali nekaj odlomkov iz avtobiografije Moji izumi. V njej se jasno izriše tudi njegova človeška plat. Poleg genialnega uma so k njegovim številnim izumom pripomogle izrazita disciplina in delavnost, pa tudi domišljija in intuicija. Knjigo je leta 2013 prevedla Monika Kavalir, odlomke interpretira Matej Puc.

Spomini, pisma in potopisi - Nikola Tesla: Moji izumi

Življenje je otok v oceanu samote, otok, katerega skale so upi, drevesa sanje,
njegove rože osamljenost, njegovi potočki pa žeja.
Mineva 140 let od rojstva libanonskega pisatelja Kahlila Gibrana, ki ga tudi Slovenci poznamo po številnih prevedenih knjigah, med katerimi sta Prerok in Prerokov vrt, pa celo gledaliških predstavah, nastalih na osnovi njegovih izjemno priljubljenih del. Rodil se je katoliškim, maronitskim staršem v zgodovinskem kraju Bšarri v Libanonu, ki je tedaj sodil v Otomansko cesarstvo. Družina – otroci z materjo – se je kmalu preselila v Boston v ZDA, tam pa je Kahlil že v mladih letih stopil v svet likovne umetnosti in začel literarno ustvarjati; pisal je v angleščini in arabščini. Pisatelja, pesnika in likovnega umetnika predstavlja Tadeja Šergan. Interpretira Primož Pirnat.

Literarni portret - Kahlil Gibran

V denarnici je imel tedenski zaslužek, ob stegnu je čutil njegovo težo. To so hoteli.
Južnoafriški pisatelj Alan Paton (1903–1988) se je rodil v Pietermaritzburgu v Natalu (danes provinca KwaZulu-Natal) v družini državnega uradnika. Po diplomi se je zaposlil kot učitelj. Bil je ravnatelj popravnega doma, kjer je uvajal liberalne reforme. Med drugo svetovno vojno se je kot prostovoljec javil v britansko vojsko, vendar so ga južnoafriške oblasti zavrnile. Po vojni je na svoje stroške potoval po Evropi, Kanadi in ZDA, kjer si je ogledoval popravne ustanove. Na tem potovanju je na Norveškem začel pisati svoje temeljno delo, roman Jokaj, ljubljena dežela, in ga na potovanju tudi dokončal.

Potem ko je leta 1948 v Južni Afriki prišla na oblast desna Nacionalna stranka, ki je vpeljala doktrino apartheida, je Paton v petdesetih sodeloval pri ustanovitvi Liberalnega združenja, poznejše Liberalne stranke. Borili so se proti zakonom apartheida. Paton je bil veren kristjan in močna vera je bila eden od razlogov, zakaj je tako zelo nasprotoval rasnemu ločevanju. V nasprotju z nekaterimi kolegi se je zavzemal za miroljubno odpravo apartheida. Leta 1960 so mu južnoafriške oblasti odvzele potni list in mu ga deset let niso vrnile.

Tudi v romanih in kratkih zgodbah, ki so sledili delu Jokaj, ljubljena dežela, se Alan Paton ni odrekel tematiki rasne segregacije. Zapustil je obsežen esejistični opus, pisal je tudi poezijo. V slovenščino imamo – poleg nekaj radijskih oddaj – prevedena samo njegov roman Jokaj, ljubljena dežela (prev. Jože Dolenc, 1968) in zgodbo Življenje za življenje (prev. Ivan Dolenc). Literarni večer o Alanu Patonu je leta 2003 pripravila Nina Grahek Križnar in vanj vključila zgodbo z naslovom Odlagališče ter odlomek zadnjega Patonovega romana Ah, ampak vaša dežela je tako lepa (1981) v svojem lastnem prevodu. Oddajo smo posneli leta 2003, interpreta sta bila Majda Grbac in Ivan Rupnik.

Literarni večer - Alan Paton