O tem, kakšno literaturo najraje prebiramo in zakaj rajši kot domače prebiramo tuje avtorje, smo povprašali doktorja Miho Kovača, profesorja na oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Slovenci smo "slabi" kupci knjig
Če se vrnemo k naslovnemu vprašanju, bi po številu obiskovalcev, ki so se na knjižnem sejmu mudili že prvi dan, lahko rekli, da smo veliki knjižni molji. Tudi podatki, ki jih je na javni debati z naslovom Kaj mi priporoča knjižničar? navedel Kovač, kažejo, da se po knjižnični izposoji lahko primerjamo z drugimi zahodnoevropskimi in skandinavskimi državami ter ZDA. Smo se pa mnogo slabše odrezali pri nakupu knjig, za kar po mnenju Kovača ni kriva le cena knjige, ampak tudi naša demografska podoba. Po rezultatih raziskav, ki sta jih izvedli Francija in Nemčija, se založnikom namreč ne izplača odpirati knjigarn v krajih z manj kot 20.000 prebivalci, takšnih pa je pri nas večina.

Knjiga ni ravno "dobra prijateljica" mladih
Po mnenju udeležencev javne debate (poleg Kovača so sodelovali še Vlado Žabot, predsednik DSP-ja, Breda Podbrežnik Vukmir, predsednica sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev, Barbara Koželj, direktorica direktorata za umetnost pri Ministrstvu za kulturo in Peter Pavletič iz Knjižnice Tolmin, pogovor pa je vodil Mitja Čander, glavni urednik zbirke Beletrina Študentske založbe) imamo pri nas dobro razvito knjižnično mrežo. Kljub temu pa je v knjižnice včlanjenih zgolj 26 odstotkov vseh prebivalcev. In čeprav ima Slovenija velik odstotek izobraženega prebivalstva, zelo malo ljudi tudi v resnici bere, kar seveda vpliva tudi na pismenost. Zaskrbljenost vzbuja tudi podatek, da v celotni Evropi radikalno upada branje v starosti od 15 do 24 let.

Prebiramo predvsem lahkotne žanre
In kaj razkriva lestvica najbolj izposojenih knjig pri nas, ki je dostopna na spletni strani Cobiss? Na prvih sedmih mestih najdemo naslove knjig za predpisana domača branja, nato pa se z mladinsko literaturo in pravljicami tja do 100. mesta po večini razvrščajo lahkotni ljubezenski in kriminalni romani; na 11. mestu se najde še priročnik za bodoče voznike.

Je naša bralna kultura nizka?
Prebiranje takšnih del, ki po večini ne sodijo med vrhunsko literaturo, seveda vpliva tudi na našo bralno kulturo. Breda Podbrežnik Vukmir je poudarila, da knjižnice spodbujajo branje kakovostnih literarnih del in slovenskih pisateljev. Drugačnega mnenja pa je bil Vlado Žabot, ki je opozoril, da je nedopustno, da v knjižnicah obstajajo čakalne vrste tudi za dela slovenskih knjižnih nagrajencev (npr. kresnika), kar nedvomno kaže na to, da je dostopnih premalo izvodov. Kljub nasprotujočim si mnenjem, so se ob koncu vsi udeleženci debate strinjali, da je treba v prihodnje tako za bralno kulturo kot slovensko knjigo narediti še več.

Kristina Sluga