Nagrado kresnik podeljuje časopisna hiša Delo na kresni večer na ljubljanskem Rožniku vse od leta 1991, v 18 letih pa so jo podelili 15 različnim avtorjem, po dvakrat so jo namreč prejeli Lojze Kovačič, Feri Lainšček in Drago Jančar. Sicer pa se lahko Lainšček pohvali s petimi nominacijami, Jančar in Dušan Merc pa s po štirimi.

2008 - Štefan Kardoš: Rizling polka (Zavod Litera)
Tudi lani je kresnika prejel prvenec, šel pa je v roke Štefanu Kardošu za detektivsko zgodbo s prekmurskega podeželja o zvestobi in prešuštvu. Pripoveduje o mladem vinogradniku Cvetu Golji, ki se mu po dolgem čakanju napove potomec, a mu vaščani vcepijo dvom o lastnem očetovstvu, saj se kot mogoč kandidat pojavi še mestni norec David Švec.

2007- Feri Lainšček: Muriša (Založba Beletrina)
Roman obravnava čas neposredno pred začetkom 2. svetovne vojne, ko glavni junak, mladi inženir Julijan Spransky gradi most na reki Muri na Petanjcih, ki ga pozneje jugoslovanska vojska, ki se umika pred nemškimi enotami, poruši. Gre za drugi roman trilogije o svetu ob Muri.

2006 - Milan Dekleva: Zmagoslavje podgan (Cankarjeva založba)
V tretjem Deklevovem romanu je v središču Slavko Grom, ki je seveda neposredna aluzija na Gruma, dogaja pa se v treh delih , ki so trije dogajalni prostori Gromovega življenja: Dunaj, Ljubljana, Zagorje. Vmes pa nekajkrat preskoči tudi v Šmartno.

2005 - Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko
Roman je postavljen v 20. leta, ko se duhovnik Florijan kot zagrizen branitelj slovenstva znajde pred dvomi, ali je Cerkev res Kristusova cerkev, če tako popušča fašističnim težnjam italijanskega političnega vrha, in celo pred hujšo osebnostno versko krizo.

2004 - Lojze Kovačič: Otroške stvari (Založba Beletrina)
Zgodba pripoveduje o pripovedovalčevemu doživljanju otroštva, njegovi usodi in usodi njegove družine, ki se je pred drugo vojno morala izseliti iz švicarskega Basla in se preseliti v neznano očetovo deželo Jugoslavijo.

2003 - Rudi Šeligo: Izgubljeni sveženj (Nova revija)
Enajsto Šeligovo delo želi definirati človekov zgodovinski svet, ki ima značaj najvišje usode, osredotoči pa se na tri časovne parametre, ki naj bi predstavljale celoto zahodnega sveta. To stori z zgodbami treh Tomažev: apokrifnega apostola, nesrečnega revolucionarja in klavrnega tranzicijskega povzpetnika.

2002 - Katarina Marinčič: Prikrita harmonija (Mladinska knjiga)
Se izogiba tradicionalni romaneskni zgradbi, v kateri so liki postavljeni v vzročno-posledične odnose in zveze, namesto tega je neke vrste metafora o srednjeevropskem duhu v prvih dvajsetih letih prejšnjega stoletja; zgodba družine, ki se po propadu očetovega podjetja iz Dunaja preseli v Trst. Skozi tretjeosebnega pripovedovalca posega v srednji sloj slovenske mešanice intelektualcev in kmetov in junake opazuje skozi blago ironijo.

2001 - Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit (Slovenska matica)
Roman se dogaja v 18. stoletju v času velikih vojn in sovražnosti, kjer se izrisujejo usode treh ljudi iz slovenskih krajev: preprostega dekleta Katarine Poljanec, ki zapusti očeta in rodni dom ter odide na veliko romanje k Zlati skrinji, k smislu in sreči; jezuita Simona Lovrenca, ki na istem romanju išče Boga in izgubljeno vero, ter stotnika in "pava" Franca Henrika Windischa, ki želi na čelu avstro-ogrske vojske poraziti Pruse in jih pognati v Severno morje. Roman so leta 2005 postavili tudi na oder ljubljanske SNG Drame.

2000 - Andrej Skubic: Grenki med (Založba Litera)
Še en nagrajen romaneskni prvenec, kjer je v središču jezik in multikulturnost, prav tako pa naj bi šlo za roman skupnosti oziroma nekega generacijskega načina življenja.

1999 - Drago Jančar: Zvenenje v glavi (Mladinska knjiga)
Prvega kresnika je Jančar prejel za prvoosebno zgodbo o uporu, ki iz neznatnega vzroka izbruhne v kaznilnici, pri čemer marsikaj v zaporniškem okolju ironično spominja na čisto vsakdanje stvari iz slovenske in evropske družbene sodobnosti. Po romanu je leta 2002 nastal istoimenski film v režiji Andreja Košaka.

1998 - Zoran Hočevar: Šolen z brega (Založba *cf.)
Ob sedmem kresniku velja omeniti, da je na svoj izid moral počakati pet let, saj tega blagega ironičnega, humornega, duhovitega in gladko berljivega dela sprva nobena založba ni imela kot dovolj zanimivega za objavo.

1997 - Vlado Žabot: Volčje noči
Roman so označili za folklorno fantastiko, ki je usmerjena v destrukcijo vaške skupnosti skozi poganske podobe močvirskega duha Vrbana in njegove pomočnice, moč čarobnega napitka in čaja, volčje preobrazbe.

1996 - Berta Bojetu: Ptičja hiša
Gre za roman, napisan v pesniško privzdignjeni in bogati simbolni govorici, ki z ujetostjo ženske opozori tudi na enako zapleten položaj moškega v sodobni družbi.

1995 - Tone Perčič: Izganjalec hudiča
Roman opisuje totalitarizem in terorizem od evropskih mest do slovenskih hribov. Piše "alternativno zgodovino", ki je zgodovinarji in politiki niso hoteli ali smeli povedati, v kateri so zasledovalci žrtve, žrtve so oblastniki, ideologija pa je goreča vera v ...

1994 - Andrej Hieng: Čudežni Feniks

1993 - Miloš Mikeln: Veliki voz
Gre za kroniko dveh vej enega rodu, ki zajema čas med 1918 in 1947, dogaja pa se na različnih koncih Slovenije. V drugem delu, ko začne avtor govoriti o lastnih izkušnjah, pa se roman približa vojnemu ali partizanskemu romanu, v njem pa se pojavlja tudi problem borbe med partizani in domobranci ter povojnih pobojev.

1992 - Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti
V svojem prvem kresniku nas Lainšček popelje v svet prekmurskih Romov, po romanu pa so posneli tudi film in TV-nadaljevanko v treh delih Halgato.

1991 - Lojze Kovačič: Kristalni čas
Prvega kresnika je pred 18 leti prejel Kovačič, ki ga še vedno štejejo za enega največjih slovenskih pisateljev tega časa.