Decembra lani je Frančišek začel izredno sveto leto usmiljenja in ta pojem je tudi glavna tema pogovora med Frančiškom in Torniellijem. Nekaj manj kot tri leta po nastopu službe papeža je tako izšla prva njegova knjiga v obliki intervjuja.
Frančišek v knjigi pojasnjuje razloge za to razglasitev in izpostavlja, da Cerkev nikomur ne sme zapreti vrat, ampak mora vsem pomagati, da se odprejo za usmiljenje, in sicer ob spoštovanju etičnih in teoloških vidikov.
"Cerkev obsoja greh, saj mora povedati resnico: to je greh. A hkrati sprejema grešnika, ki priznava, kaj je," je dejal in izrazil upanje, "da bo ta jubilej pokazal obraz Cerkve, ki znova odkriva sredico usmiljenja".
Zvezdniška predstavitev v Vatikanu
Predstavitev slovenskega prevoda knjige, ki je danes izšla v 86 državah sveta, se je zgodila istočasno kot uradna predstavitev knjige v Vatikanu. Tam jo je poleg Torniellija predstavil tudi italijanski oskarjevec Roberto Benigni, vatikansko stran pa je zastopal državni tajnik kardinal Pietro Parolin.
Tone Rode je izpostavil, da Družina spada v skupino 21 založb, ki so knjigo na današnji dan predstavile istočasno, kot so to storili v Vatikanu. Po njegovem mnenju "knjiga nagovarja tako posvečene kot laike, širšo javnost in v določenih pasusih izrecno tudi cerkveno hierarhijo, pastirje, se pravi vse, ki služijo Cerkvi po svetu".
Papež v vlogi spovednika
Knjiga vsebuje mnoge nazorne in zelo osebne primere papeža kot spovednika, kot ena najbolj ganljivih je bila na predstavitvi izpostavljena njegova izkušnja obiska zapornikov. Vedno se je počutil zelo povezane z njimi, posebej zaradi zavedanja, da je tudi sam grešnik. Tako se ob prestopu zaporniškega praga vedno vpraša: "Zakaj pa ne jaz?" Ne v smislu, da bi šlo za napako, temveč na ta način poudarja, da je tudi on grešnik, ki sprejema svojega sobrata v podobnem stanju, kot je on.
Nasprotje ljubezni je brezbrižnost
Eno pomembnih sporočil knjige je tudi, da nasprotje ljubezni ni sovraštvo, kakor bi lahko sklepali na prvo žogo, temveč brezbrižnost. Zore je izpostavil, da "v brezbrižnosti ni sočloveka, ni njegovega čutenja, ne ničesar." Brezbrižnosti se je papež dotaknil tudi v svoji poslanici ob letošnjem svetovnem dnevu miru, ki ga Katoliška cerkev obhaja 1. januarja, v kateri je kot grožnjo miru še posebej izpostavi globalizirano brezbrižnost.
"Človeštvo pravzaprav vse preveč skrbi za to, da na svetu ni miru, saj nas brezbrižnost naredi sposobne, da neobremenjeno prodajamo orožje, izkoriščamo cele narode in področja, zato da bi bila svetovna konstelacija takšna, kot smo si jo zamislili, kar je zelo problematično," je še poudaril Stanislav Zore.
Nekaj fotoutrinkov s predstavitve v Vatikanu si lahko pogledate spodaj. Foto: EPA.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje