Roman Krasni dnevi Andreja E. Skubica ni kriminalka, čeprav je v njem truplo, zavito v preprogo. V ospredju je dramaturginja Leja, ki se je morda preveč zbližala z osumljencem in tudi o truplu nekaj ve. Kot pričo jo išče policija, ona pa se skriva, noče se vpletati. Končno jo najde oče Dušan Šauta, pogovor z njo pa vodi v družinsko preteklost in razčiščevanje odnosov.

Leta 1967 rojeni Andrej E. Skubic je na Filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in anglistike, doktoriral pa iz sociolektov. Že za prvi roman Grenki med (1999) je prejel kresnika. Tudi za druge romane je bil večkrat nagrajen, prevedeni so v več jezikov. Piše tudi za otroke. Poleg tega je odličen prevajalec, predvsem iz angleščine; za prevajalsko delo je leta 2007 prejel Sovretovo nagrado. Do zdaj je napisal vrsto romanov, zbirk kratke proze in dramo.

Literarni nokturno - Andrej E. Skubic: Krasni dnevi

Vitek in raven je stal tam. Ko ga je zadel jermen, ni trenil in noben trzaj mu ni pretekel obraza.
Mineva šestdeset let od smrti ameriškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Williama Faulknerja (1897–1962). Motive za svoje pisanje je zajemal iz življenja ameriškega juga po secesijski vojni, vendar je njegovo pisanje preraslo časovne in krajevne okvire. Kot je povedal sam, je velika tema književnosti "človeško srce v spopadu s samim seboj". Avtorica oddaje Rapa Šuklje je v Literarni večer leta 1997 vključila odlomke iz del Svetloba v avgustu (prev. Mira Mihelič), Absalom, Absalom!, Krik in bes (oba je prevedel Janko Moder) ter V smrtni uri (prevod Srečko Fišer).

Literarni večer - William Faulkner

Neka Gizelina prijateljica, ki je služila pri sosednji družini, je nekoč rekla o nji, da drvi vsa vojska v Rio, kadar stopi tja Gizela.

Mira Mihelič (1912–1985) ima v slovenski povojni književnosti prav posebno mesto. Rodila se je 14. julija leta 1912, pred 110 leti. Po drugi svetovni vojni se je uveljavila kot prevajalka in pisateljica. Bila je odlična opisovalka meščanskega življenja pred vojno in med njo, s ciklusom romanov Plamen in dim pa je ustvarila slovensko različico družinskega romana. Tematiki, bolj ali manj povezani z meščanstvom, je ostajala zvesta tudi v svojih črticah in novelah, tudi v kratki pripovedi Srečna Gizela.

Izbrana proza – Mira Mihelič: Srečna Gizela

Pride trenutek, ko tvegam vstopiti v spomine,
ki me grebejo kot bršljan staro deblo bezga.

Pesnico Ifigenijo Simonović, avtorico desetih pesniških zbirk, poznamo tudi kot avtorico esejev, pravljic za otroke, pronicljivih besedil o umetniških dogodkih in še marsičem, kot prevajalko in književno urednico ter kot lončarko in slikarko. Med letoma 2017 in 2020 je bila tudi predsednica Slovenskega centra PEN.

V njenih verzih beremo in čutimo razbiranje najmanjših vzgibov lirskega subjekta v premenah časa in prostora. Tu so raze iz preteklosti in sedanjosti, tu so spomini, ki so resničnejši od pretekle resničnosti. Vedno pa je vse krvavo zares in brez sprenevedanja.

Literarni nokturno - Ifigenija Simonović: Morda

So že opazili, da me ni več na barki? Najkasneje pet do dvanajstih bodo opazili, da sem padel v morje. A se bodo sploh obrnili?

Lotos Vincenc Šparovec je dramski igralec, tudi rezervni vojaški častnik in od te gledališke sezone naprej tudi avtor. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega je spomladi premierno nastopil z gledališkim dokumentarcem Človek v morju. V njem gledališkemu občinstvu živo pripoveduje o dogodku iz svojega življenja, ki je strašen in enkraten: kot študent je Vincenc Lotos Šparovec delal na ladji in med plovbo ob afriški obali padel v morje. Padec med plovbo po odprtem morju skoraj vedno pomeni gotovo smrt – Vincenca Lotosa Šparovca pa so rešili; pretresljiva in duhovita pripoved bo na Mali sceni mestnega gledališča živela tudi v prihodnji sezoni, v oddaji Spomini, pisma in potopisi pa odlomke interpretira dramski igralec Branko Jordan.

Spomini, pisma in potopisi: Lotos Vincenc Šparovec: Človek v morju

Čigav je?
Koliko glasu je v njem?

Borut Gombač je vsestranski književnik: piše radijske igre in pripovedna besedila, predvsem pa je pesnik, ki piše poezijo tako za mlade kot za odrasle. Pri Kulturnem centru Maribor je izšla knjiga njegovih izbranih pesmi z naslovom Razmerje med strunami s poglobljeno spremno besedo Muanisa Sinanovića. Ob pesnikovem jubileju smo iz nje izbrali nekaj pesmi s precej širokim tematskim in motivnim razponom, ki sega od verjetno modernističnega raziskovanja robov do sodobne balade.
Literarni nokturno - Borut Gombač: Razmerje med strunami