V to knjižico, formata 9,7 centimetra krat 6,4 centimetra, ki je torej manjša od igralne karte, je poznejša romanopiska Charlotte Brontë (1816–1855) svoje pesmi zapisovala v letu 1829. Delo, ki ga je naslovila A Book of Rhymes, vsebuje deseterico pesmi in je eno od šestih "majhnih knjig", ki jih je napisala, poroča BBC.

Rokopis na 15 straneh je všit v izvorne rjave papirnate platnice, med drugim pa vsebuje pesmi Theres Beauty in Nature and On Seeing The Ruins of The Tower of Babylon. Knjižico je v okviru newyorškega mednarodnega sejma antikvarnih knjig kupila britanska dobrodelna organizacija Friends of the National Libraries (Prijatelji narodnih knjižnic), poslanstvo katere je reševanje rokopisne in tiskane narodne dediščine. Podarila pa jo bo muzeju Parsonage, ki domuje v Haworthu v Zahodnem Yorkshiru – torej v kraju, kjer je 13-letna Charlotte tudi napisala dotično knjižico pesmi.

Rekordni znesek za stvaritev kakšne književnice
Znesek, ki je bil odštet za to drobceno knjižico, velja za najvišjega, kar so jih kadar koli namenili za delo kakšne književnice. Prejšnji rekord je bil dosežen septembra lani, ko so prvo izdajo Frankensteina Mary Shelley prodali za 1,10 milijona evrov, navaja BBC.

Glavna kustosinja župnijskega muzeja Brontë Ann Dinsdale je po dražbi dejala: "Popolnoma navdušeni smo, da smo prejemniki te izjemne in nepričakovane donacije ter se želimo zahvaliti za velikodušnost Prijateljem narodnih knjižnic in vsem donatorjem, ki so to omogočili. Vselej je čustveno, ko se predmet, ki pripada družini Brontë, vrne domov. Ta zadnja knjiga, ki se vrača na mesto, kjer je bila napisana in za katero so mislili, da je izgubljena, je za nas zelo posebna."

"Literatura ne more biti posel ženskega življenja"
Charlotte Brontë je svoj znameniti roman Jane Eyre pod psevdonimom Currer Bell izdala leta 1847, torej 18 let po tej drobni knjižici. Kot je Ann Dinsdale povedala za The Guardian, je poznejša romanopiska "Charlotte sprva želela biti pesnica. Vemo, da je pesniku lavreatu poslala primerke svoje poezije in mu izpričala svojo ambicijo, da bi bila pesnica." Ta pesnik lavreat je bil Robert Southey, ki ji je dejansko odsvetoval literarno kariero, kar je utemeljil z naslednjimi besedami "Literatura ne more biti posel ženskega življenja: in ne bi smela biti."

Vrnitev dragocenosti na lokacijo njenega nastanka
Knjižica je dolga leta veljala za izgubljeno in je bila nazadnje videna na dražbi leta 1916, kjer so jo prodali za nekaj manj kot 490 evrov. Predsednik Prijateljev narodnih knjižnic Geordie Greig jo je po pisanju BBC-ja označil za "velikansko pridobitev za Britanijo". In dodal, da so imeli "Prijatelji nacionalnih knjižnic strah vzbujajočo nalogo zbrati 1,17 milijona evrov v samo dveh tednih". Ta dobrodelna organizacija je tako po njegovih besedah "zaradi izjemno velikodušnih donatorjev zbrala omenjeno vsoto za nakup tega najredkejšega rokopisa in ga vrnila v njegov pravi dom".