Povzetki Aleša Bergerja, Evangelij za pitbule Jiřija Bezlaja, Duhovi hiše Heinricha Bölla Josipa Ostija in Alica v deželi plaščev Barbare Pogačnik so po besedah urednice Nele Malečkar primerni za vse letne čase.

Bliski v sočasnost in preteklost, v sočutne in sarkastične zaznave
Berger se v Povzetkih tako kot v prejšnji esejistični knjigi Omara v kleti zazira v preteklost in iz nje lušči spominske drobce svojega življenja, hkrati pa evidentira in opisuje sprotno dogajanje. Nostalgični zapisi se prepletajo z esejističnimi proznimi skicami, v kratkih zapisih aforistično zgošča sočutna opažanja in sarkastične zaznave o sebi in soljudeh. Čeprav so Povzetki začeli nastajati kot nadaljevanje Omare v kleti, pa je pri tem delu uporabljen zelo zgoščen slog pisanja. Kot je povedal, je spominjanje zanj le redkokdaj linearno in izključno diskurzivno. Spomini so nekakšni bliski v preteklost, zato se mu je zdela forma fragmenta primernejša.

Ostijev mozaik zgodb o pisateljih
Josip Osti je pred mnogo leti kot štipendist sklada Heinricha Bölla bival v njegovi hiši v Langenbroichu. Tam je nameraval napisati mozaično knjigo z zgodbami in anekdotami o pisateljih, ki jih je spoznal kot urednik pri sarajevski založbi Veselin Masleša in kot direktor mednarodnega festivala Sarajevski dnevi poezije.

S seboj je imel zapiske in Adresar pisateljev Jugoslavije ter Leksikon pisateljev Bosne in Hercegovine, vendar mu je neke noči veter odprl okno ter pomešal zapiske in strani leksikonov. Toda vsako ime, ki se je pojavilo med prelistanimi stranmi leksikona, je pisatelju vrnilo v spomin kakšno anekdoto. Dvajset let po štipendiji je tako izšla knjiga 130 zgodb, skoraj vse o pisateljih ter nekaj avtorjevih pesmi. V njej se po besedah urednice zbirke poleg zgodb drugih pisateljev kaže tudi avtorjeva življenjska zgodba: ko piše o drugih, namreč piše tudi o sebi.

Bolečina mladih v dijaškem slengu
Evangelij za pitbule je prvo prozno delo Jiřija Bezlaja. Kipar in dolgoletni učitelj umetnostne zgodovine je do zdaj pisal eseje in poezijo, v romanu pa zgostil dolgoletne izkušnje sobivanja z mladostniki, saj je 35 let poučeval umetnostno vzgojo na bežigrajski gimnaziji.

Kot je povedal Bezlaj, je bil zelo neavtoritativen profesor, zato se je z dijaki odlično ujel in od njih izvedel veliko predvsem intimnih in erotičnih zgodb. Pripovedovanja približno 40 deklet je povezal v omenjeni roman, pisan v dijaškem slengu. Knjiga je polna vulgarizmov, ki jih uporabljajo mladi. Kot je še povedal, raje kot vzgojne romane piše o tem, kakšni so ljudje.

Za glavno junakinjo je postavil mlado dekle tik pred maturo, ki govori v svojem slengu, preskakuje s teme na temo, skozi to pa se postopno in retrospektivno razkriva vzrok za njeno pekočo bolečino v želodcu in za neuspeli poskus samomora.

Pesmi od potovanj do hiše
Zbirka pesmi Barbare Pogačnik Alica v deželi plaščev je nastala med njenimi potovanji. Potovanje je eden pomembnih elementov v tej zbirki, ni pa edini. Kot je poudarila avtorica, je pomembno to, da poskušajo literati predstaviti tisti del literature, ki ne poteka linearno. V prvem delu zbirke z naslovom Potovanje se naslovna Alica in druge otroške junakinje soočajo z nenavadnimi situacijami odraslega življenja in jih spoznavajo z nekakšno notranjo tipalko.

Alica kot vodilna radovednica na različne načine potuje proti zapletenemu vprašanju lastnega jaza in identitete, ki se v drugem delu zbirke, naslovljene V modrini hiše, vzpostavlja kot tema hiše. Gre za podobo hiše kot neke trdne strukture in hkrati nečesa, kar nikoli nismo do konca ugledali in je vedno prežeto z dvomom. Na zbirko je vplivala tudi ljubezen do modernizma v slikarstvu, saj prikaže večaspektnost pogleda na besede – kako se beseda pojavlja v različnih kontekstih in dobi popolnoma drugačen pomen, hkrati pa se navezuje na strukturno celoto.